Sloveniji večina Piranskega zaliva in izhod na odprto morje, Trdinov vrh in zaselki ob Dragonji Hrvaški

Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je prebral sodbo, dolgo 380 strani.

Območje Mure:

- zaselek Brezovec (Mirišče) pripade Sloveniji

- Pince, Novakovec, po katastrskih mejah

- po sredini reke Mure pri Murskem središču

- Razkrižje, po katastrskih mejah

Sotla:

- meja ob Sotli sledi katastrskim mejam, ne reki

Posavje:

- meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin

Bela krajina:

- vas Drage ostaja na slovenski strani

Trdinov vrh:

- meja sledi katastrskim mejam, Trdinov vrh Hrvaški

Območje Snežnika:

- Leskova dolina oziroma Tomšičeve parcele ostanejo del Slovenije.

Območje Dragonje:

- meja v Istri gre po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, zaselki Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje pripadajo Hrvaški, prav tako hiša Joška Jorasa

Piranski zaliv:

- večina Piranskega zaliva Sloveniji

Izhod na odprto morje:

- Slovenija dobi 2,5 navtične milje širok koridor do odprtega mora

Celotno sodbo lahko preberete tukaj. Podrobnejši zemljevid morske meje si lahko prenesete na povezavi v PDF formatu.

Hrvaška odločitve arbitražnega ne bo spoštovala

Slovenija zatrjuje, da bo odločbo sodišča spoštovala, ne glede na to, kakšna bo. Hrvaška pa na drugi strani napoveduje nasprotno in zatrjuje, da je iz arbitraže izstopila zaradi afere z nedovoljenimi pogovori med slovenskim arbitrom in agentko, ker da je s tem proces nepovratno kontaminiran. Arbitražno sodišče je lani te obtožbe zavrnilo in zatrdilo, da kršitve niso bile tako hude, da ne bi moglo dokončati zadane naloge.

Na današnji seji vlade je hrvaški premier Andrej Plenković ponovno izpostavil, da Hrvaška odločitve ne bo spoštovala.

PVRH @AndrejPlenkovic: Kakva god bila današnja presuda, za RH neće biti obvezna ni na koji način. Naša pozicija je jasna.
— Vlada R. Hrvatske (@VladaRH) June 29, 2017

Poklical sem @AndrejPlenkovic in ga pozval k dialogu o
implementaciji. Povabil sem ga na srečanje, dobiva se 12.7. v Ljubljani.#arbitraža
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) June 29, 2017

Slovenski politični vrh je po razglasitvi sodbe izrazil zadovoljstvo nad prisojenim; premier Miro Cerar ocenjuje, da gre za zgodovinski dan, zunanji minister Karl Erjavec pa, da je Slovenija pomorska država.

Odzivi ljudi z mejnega območja so seveda različni, Joško Joras, čigar hiša je pripadla Hrvaški, je v šoku, medtem v vasi Mirišče v Prekmurju odpirajo šampanjce.

Ker državi v skoraj 20 letih nista rešili spora o meji, sta odločitev predali arbitražnemu sodišču

Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU, podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. S tem sporazumom, ki so ga slovenski volivci leta 2010 potrdili tudi na referendumu, sta se državi zavezali, da predajata vprašanje meje, ki ga nista bili sposobni rešiti v skoraj 20 letih pred tem, arbitražnemu sodišču. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija odpravila vse zadržke v procesu hrvaškega približevanja EU, katere članica je Hrvaška postala 1. julija 2013.

Zapletlo se je julija leta 2015, ko je hrvaški Večernji list objavil prisluhe telefonskih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik. Sekolec je Drenikovo v teh pogovorih obveščal o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču. Kasneje sta oba odstopila, hrvaški sabor pa je 29. julija 2015 izglasoval sklep, v katerem je pozval vlado, naj sproži postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma. Naslednji dan je vlada sklep potrdila.

Arbitražno sodišče je junija 2016 sporočilo, da je Slovenija zaradi prisluhov kršila sporazum, a kršitev ni taka, da bi Hrvaška lahko odstopila od sporazuma. Oktobra istega leta je hrvaški premier Andrej Plenković potrdil hrvaško stališče, da država ni več del arbitražnega procesa, ker je zaradi prisluhov postopek »nepovratno kompromitiran«, na kar se Hrvati še vedno sklicujejo ob upravičevanju svojega izstopa iz arbitraže in tega, zakaj odločitve arbitražnega sodišča, ne glede na to, kakšna bo, ne bodo upoštevali.