Res je, vse kraje, ki smo jih obiskali, bi rad bolje spoznal. Ko si z reprezentanco, ni časa za turistične oglede in se bolj ali manj seliš le iz hotelov v dvorane. Bilo je zelo naporno, sploh zaradi pogostega menjavanja časovnih pasov in podnebja.
Dodatne nevšečnosti so vam povzročali tudi organizatorji.Na Japonskem smo imeli težave že prvi dan. Zaradi pomanjkanja časa na poti iz Južne Koreje v Takasaki nismo mogli jesti, zato smo v hotelu zaprosili za kosilo, a nam zaradi nekoliko poznejše ure niso hoteli ustreči. Poleg tega smo imeli težave tudi z dvorano. V veliki smo lahko trenirali le prvi dan, naslednje tri dni pa le v pomožni ogrevalni. Na tekmah smo zato dolgo lovili prave občutke, kar je verjetno glavni razlog, da smo tam nastopali nekoliko slabše.
V Egiptu ste jo menda odnesli še slabše.Tam je bilo še veliko huje. Svetovna liga naj bi slovela po tem, da so hoteli na visoki ravni, a je bil standard v Kairu zelo nizek. Hotel je bil v neposredni bližini letališča, zato prav veliko miru nismo imeli. Prav tako je bil nizek standard sob, hrana pa enolična in povrhu še nezdrava. Čeprav smo zaradi tega bolj ali manj hodili jest ven, se je kar nekaj soigralcev zastrupilo s hrano. Sam sem bil v redu, vendar sem imel to smolo, da sem si na kovčku porezal prst in zato nisem mogel igrati.
Uvrstitve na svetovno prvenstvo s soigralci niste imeli časa proslaviti, je bilo ob zmagi v svetovni ligi kaj drugače?Po dobljenih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo smo se že čez dva dni odpravili na pot. Vedeli smo, da nas ne bo doma skoraj ves mesec, zato za proslavljanje uspeha nismo imeli interesa. Vsi smo si želeli čim več časa preživeti z družinami. V Avstraliji smo vseeno domov leteli šele naslednji dan, zato smo šli z ekipo za nagrado na večerjo, se malo podružili in uspeh proslavili s tam živečimi Slovenci.
Nekaj grenkega priokusa ob uspehu je zaradi negotovega nastopa Slovenije v prvem razredu svetovne lige verjetno vseeno ostalo.O tem se ogromno govori, nihče pa natančno ne ve, kaj se bo iz tega izcimilo. V garderobi smo si rekli, da se zaradi tega ne bomo obremenjevali. Mi smo svoj cilj uresničili in si priigrali napredovanje. Mislim, da večjih težav vseeno ne bi smelo biti, saj so bila pravila pred začetkom svetovne lige enaka kot vsa prejšnja leta. Če bi do spremembe pravil prihajalo kar sredi tekmovanja, ne verjamem, da bi bilo pripravljeno sodelovati veliko ekip, saj gre s finančnega vidika za velik zalogaj.
Ste ob napornem tekmovalnem ritmu razmišljali, da bi si poleti raje vzeli čas zase?Če igraš v slovenskem prvenstvu ali pa v katerem od vrhunskih tujih klubov, imaš v vsem letu morda 14 dni premora, kar je žalostno, saj na koncu vedno trpi telo. Tekmovalni urnik ni najbolje razporejen, a tako je bilo še vsako leto doslej, zato smo igralci na to že navajeni. S tem se je treba sprijazniti. Vsi si želimo igrati za reprezentanco, saj nam je to v čast. Med seboj se igralci dobro razumemo, zato se reprezentančnih akcij radi udeležujemo. Ne verjamem, da bi zaradi napornega tekmovalnega urnika prišlo do težav z odpovedmi. Pred nami so velika tekmovanja in smo zelo motivirani.
V preteklosti ste imeli že kar nekaj ponudb iz tujine, a ste se odločili ostati doma zaradi študija elektrotehnike. Ste že diplomirali?Do zaključka prve stopnje me čaka le še en ustni izpit, ki ga nameravam opraviti v naslednjih tednih. Še vedno razmišljam, ali bi nadaljeval z magisterijem, vendar moram najprej videti, koliko bom imel časa in energije za to. Obiskovanje predavanj in profesionalno treniranje je kljub vsemu zelo zahtevno. Zadnja tri leta so bila vse prej kot lahka, čeprav so mi šli pri ACH Volleyju zelo na roko in so mi dovolili, da treniram le popoldne. Bom še videl, vrata si puščam odprta, saj me je študij zelo veselil.
V novi sezoni boste nastopali v Italiji pri Trentinu. Vas je mikalo, da bi se v tujino podali že prej?Ponudb iz tujine je bilo veliko. Med njimi je bilo tudi kar nekaj klubov, ki bi mi verjetno omogočili še hitrejši razvoj kot v slovenski ligi. A študij mi res veliko pomeni in če ga ne bi dokončal, si verjetno ne bi odpustil. Tudi med študijem nisem imel kakšnih prebliskov, da bi vse skupaj opustil. Ko sem imel izpitno obdobje in sem obenem zaradi nastopanja kluba v ligi prvakov še veliko potoval, mi ni bilo lahko. A če imaš cilj pred sabo, ga ni težko doseči. Mislim, da sem ravnal pravilno in se mi je lepo obrestovalo.
Med odbojkarskimi poznavalci že dolgo veljate za enega najbolj nadarjenih slovenskih igralcev. Ste zaradi tega pod kaj večjim pritiskom?S tem se ne obremenjujem, odbojko igram, ker mi je všeč in v njej uživam. Ko jo igraš, moraš veliko razmišljati, na visoki ravni pa postane še toliko bolj zanimiva. To me je od nekdaj gnalo dalje. Visoka pričakovanja drugih dojemam kot nekaj dobrega, kot potrditev za svoje trdo delo. Mislim, da sem do zdaj dobro delal, in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Možnosti za napredek je še veliko, zato se zelo veselim izzivov, ki me čakajo.
