Občinsko vodstvo finančno obubožanega Maribora v volilnem letu 2018 načrtuje uresničevanje dveh novih investicij v kulturno infrastrukturo. Mariborski župan Andrej Fištravec je prejšnji teden podpisal kupoprodajno pogodbo z mariborskim odvetnikom Borisom Kacem za odkup nekdanjega carinskega skladišča v Melju.
V tem poslopju je nemški okupator med drugo svetovno vojno imel koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII. Tam je v nečloveških razmerah, zaradi izčrpanosti, podhranjenosti in bolezni umrlo več kot 5000 ujetnikov, večinoma sovjetskih vojakov.
Vzeli Judom, dali Rusom
Za nakup dotrajanega objekta, v katerem hoče Ruska federacija urediti spominski center z muzejem, je občina plačala skoraj 300.000. Denar je zagotovila tako, da ga je vzela s postavke za ureditev Ceste zmage in za sanacijo vlage v Sinagogi.
Objekt bodo predali v posest fundaciji Ruske federacije. »Rusija kot država projekta ne bo financirala, bo pa ustanovila fundacijo, ki bo zbrala denar,« je napovedal Jurij Metelev, svetovalec ruskega veleposlaništva in vodja ruskega centra znanosti in kulture. Stroške izvedbe projekta so ocenili na 2,5 milijona evrov.
Načrtovani muzej nacističnega taborišča sovjetskih vojnih ujetnikov bo še enkrat udaril po žepu občino. Plačati bo morala približno 300.000 evrov za ureditev okolice. Nad delovanjem ustanove naj bi bedela Rusija, na občini pa napovedujejo, da bo za plače dveh od skupaj osmih muzejskih uslužbencev denar zagotavljalo ministrstvo za kulturo.
Na ministrstvu so to navedbo zanikali. »Ministrstvo sicer namenja sredstva za izvajanje javne službe Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki sodeluje pri vzpostavitvi muzeja Stalag,« so sporočili. »Dodatnih sredstev za delovanje ruskega muzeja pa ne bo namenilo.«
V torek je Fištravec napovedal še naložbo v plavajoči oder na Dravi, 250.000 evrov vreden projekt pa bodo mestni svetniki potrjevali na današnji seji. »Brez odra na Dravi ni pravega festivala Lent,« je prepričan Teobald Pajnik, vodja projektne pisarne na mariborski občini.
Ob 900 kvadratni meter velik oder, ki bo na vodi samo v času festivala, dva poletna meseca pa bo tam za prireditve na voljo 200 kvadratnih metrov velika lesena površina, naj bi bilo možno postaviti tribuno za 4000 obiskovalcev, napovedujejo na občini.
Učbeniški primerek slabega vodenja naložb
Če bi bilo mesto ob Dravi v dobri finančni kondiciji, hkrati pa bi uspešno realiziralo vse svoje dosedanje infrastrukturne projekte, novi naložbi ne bi bodli v oči. Realnost pa je drugačna. Ljudski vrt, dvorana Tabor, Ledna dvorana, kopališče Pristan že krepko najeda zob časa, pri čemer ti projekti še zmeraj niti dokončani niso! Obstala je tudi fazna prenova Pokrajinskega muzeja Maribor, Mariborska knjižnica kriči po nujni selitvi v nove prostore, novo lokacijo hoče tudi Umetnostna galerija Maribor. Že leta se zarašča jama ob Ruški cesti, v katero je občina najprej zmetala več milijonov evrov za gradnjo razvpitega kulturnega središča Maks, njen arabski kupec pa na njej ni zgradili napovedane ameriške univerze. V občinskih predalih so obležali zmagovalni projekti z mednarodnih arhitekturnih natečajev za prenovo nabrežja Drave, Koroške ceste in Glavnega trga iz leta 2010. Leta 2014 so odprli Letni avditorij Minoriti, ki pa je bil minula tri leta kronično programsko neizkoriščen.
Podobno skrb vzbuja vodenje naložb na področju šolstva. Ravnatelji tukajšnjih osnovnih šol so lani evidentirali za več kot trideset milijonov evrov nujnih naložb v objekte, opremo in vzdrževanje. Občina pa je udejanjila za komaj 4,4 odstotka teh potrebnih investicij, pri čemer naj bi se letošnje razmerje še bistveno poslabšalo.
Dodatna vlaganja v Mariboru ovira tudi okoliščina, da je občina letos, z najetjem skoraj 25 milijonov evrov posojil, dosegla kvoto maksimalnega obsega zadolževanja, je pred časom poročal Večer. Razmere naj bi se nekoliko sprostile prihodnje leto, ko občina načrtuje najem petmilijonskega kredita.
