Po svetu drastično upada ugled Združenih držav pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko so ob koncu osemletnega mandata Baracka Obame uživale 64-odstotno podporo vprašanih po svetu, jim je tokrat od 40.447 anketirancev iz 37 držav, zajetih v raziskavo centra Pew, zaupanje izreklo le 49 odstotkov vprašanih. Ugled še vedno gospodarsko, politično in vojaško najmočnejše države na svetu je izredno upadel pri njenih zaveznicah, vključno z obema sosedama Mehiko in Kanado, ter pri zahodnoevropskih partnericah, kot sta Nemčija in Španija.
V Mehiki je ugled ZDA zaradi Trumpovega vztrajanja pri zidu na meji in postavljanja trgovinskega sporazuma pod vprašaj zdrsnil na zgolj 30 odstotkov v primerjavi s 66 odstotki v času Obame, v Kanadi in Nemčiji pa za 22 odstotnih točk, na 43 oziroma 35 odstotkov. Kar zadeva zaupanje v Trumpa, ko gre za mednarodno politiko, je to še občutno nižje od ugleda države, ki jo vodi šele nekaj mesecev. Ustavilo se je pri 22 odstotkih v primerjavi z Obamovimi 64, in to še pred njegovo uradno objavo odstopa ZDA od podnebnega sporazuma, saj je Pew raziskavo opravil pred srečanjem skupine G7 v sicilijski Taormini konec prejšnjega meseca.
Iz Rusije z ljubeznijo
Posebno zgovorna pa so mnenja anketirancev iz posameznih držav v povezavi s Trumpovo zmožnostjo pravega ravnanja v svetovnih zadevah v primerjavi z Obamovo. Švedi, ki so prejšnjemu predsedniku pri tem zaupali 93-odstotno, Trumpu verjamejo desetodstotno. Med 37 državami sta le dve, ki ocenjujeta, da bodo Trumpove odločitve pravilnejše, in sicer Izrael in Rusija. V prvem je zaupanje v novega ameriškega predsednika za sedem odstotnih točk višje kot v bivšega, ko je dosegalo 49 odstotkov. V Rusiji pa je zaupanje v Trumpa kar za 42 odstotnih točk višje in je pristalo pri 53 odstotkih.
Za več kot 50 odstotnih točk se je zaupanje v Trumpa v primerjavi z Obamo poleg Švedske znižalo še na Nizozemskem in v Nemčiji (za 75 odstotkov), Južni Koreji (71), Franciji (70), Španiji (68) Kanadi (61), Veliki Britaniji (57), Avstraliji (55), Japonski (54) in Senegalu (51). V preostalih anketiranih zaveznicah iz zveze Nato je padec zaupanja v Trumpa nižji – v Italiji (48), na Poljskem (35), v Turčiji (34), na Madžarskem (29) in v Grčiji (22), manj kot desetodstotni pa je v Tuniziji, Venezueli, Nigeriji in Jordaniji.
Pew tovrstne raziskave opravlja od leta 2002 in praviloma ugotavlja tesno povezanost ameriškega ugleda z zaupanjem v samega predsednika države. Pred tokratno raziskavo so največjo spremembo v ocenah anketirancev ugotovili po prvi izvolitvi Obame, ko je zaupanje v ZDA in vanj poskočilo na dve tretjini vprašanih, medtem ko je Bush užival le 30-odstotno zaupanje.
Čeprav je tokratna sprememba še večja kot pred osmimi leti in izrazito negativna, pa anketiranci po drugi strani niso izražali prepričanja, da se bodo zaradi Trumpa nujno poslabšali tudi dvostranski odnosi njihovih držav z ZDA. Prevladalo je mnenje, da bodo v nekaj naslednjih letih ti ostali nespremenjeni, je pa anketa hkrati pokazala, da tisti, ki pričakujejo spremembo, predvidevajo, da se bodo poslabšali.
Aroganten in nevaren
(Ne)zaupanje v Trumpa je povezano tako z njegovo politiko kot značajem, nasprotovanje nekaterim njegovim potezam pa je kar globalno. Tako gradnji zidu na meji z Mehiko nasprotuje 76 odstotkov vseh anketirancev v 37 državah, največ seveda v Mehiki, in sicer 94 odstotkov. Podoben je bil njihov odnos do tedaj še napovedanega odstopa ZDA od podnebnega sporazuma. Manjše, a še vedno krepko nadpolovično nestrinjanje pa so izrazili tudi ob Trumpovih namenih, da razvodeni Obamov sporazum z Iranom o jedrskem programu. Le tretjina anketirancev se je strinjala z njegovim izvršnim ukazom o prepovedi vstopa v ZDA beguncem in državljanom nekaterih muslimanskih držav. Ko vprašanja nanesejo na Trumpov značaj, pa ga anketiranci po svetu opisujejo kot arogantnega, netolerantnega in celo nevarnega. Le redki verjamejo, da je karizmatičen in kvalificiran voditelj. Tisti, ki so mu pripisali kakšno pozitivno lastnost, so se najpogosteje odločili, da je odločen voditelj.
