Izplen prvega javnega poziva za novo subvencioniranje energije iz obnovljivih virov in kogeneracij je presegel pričakovanja. Izmed več kot 270 prijavljenih projektov je bilo denarja sicer dovolj zgolj za 78 najcenejših ponudnikov obnovljive energije oziroma energije iz naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike v posamezni kategoriji. Toda skupna nazivna moč teh naprav, ki jih bo agencija za energijo na novo vključila v podporno shemo, ki jo polnijo vsi odjemalci električne energije, je namesto pričakovanih 45 megavatov presegla 60 megavatov.
Prebujanje vetrnih elektrarn
Med uspešnimi prijavami je bilo po nazivni moči največ naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE), ki jih pri nas praviloma poganjata premog in zemeljski plin. A tudi obnovljivi viri energije so presegli 30 megavatov. Od tega so večino prispevale vetrne elektrarne, ki bodo tudi v Sloveniji očitno počasi le zaživele. Največjo z močjo 14,4 megavata bo na Griškem polju pri Divači postavilo podjetje AAE Ventur, ki tam že ima vetrnico.
Proizvajalci bodo električno energijo državi v odkup največ 15 let (obnovljivi viri) oziroma 10 let (SPTE) ponujali po cenah od 53 do 174 evrov za megavatno uro, pri čemer bosta tako najcenejša kot najdražja energija iz soproizvodnje. Kot smo že poročali, po novem v podporno shemo agencija ne vključuje kar vseh proizvajalcev po vrsti, temveč jih izbira glede na ponujeno ceno elektrike od najcenejših do tistih z najvišjo še dovoljeno ceno, dokler ne zmanjka denarja.
Konkurenco je zahtevala EU
V prvem tovrstnem razpisu, ki se zdaj zaključuje, je bilo za nove subvencije na voljo skupno deset milijonov evrov, pri čemer je vlada pogačo že vnaprej razdelila tako, da so lahko največ dva milijona evrov podpor pričakovali proizvajalci fotovoltaične in vetrne energije, po milijon evrov male hidroelektrarne in soproizvodne naprave na zemeljski plin, po tri milijone evrov pa elektrarne na lesno biomaso in obnovljene soproizvodne naprave v sistemih daljinskega ogrevanja.
S takšnim omejevanjem subvencij se želi vlada izogniti nenadzorovanemu in finančno nevzdržnemu razraščanju obnovljivih virov energije, ki je na kolena spravilo prvotno podporno shemo. Ker so v prvih štirih letih od vzpostavitve sheme leta 2009 subvencije predvsem na račun sončnih elektrarn presegle 100 milijonov evrov na leto, je vlada z letom 2013 najprej močno oklestila prerazkošne podpore, nato pa jih elektrarnam, ki so bile v omrežje priključene po 22. septembru 2014, sploh nehala dodeljevati.
Popravki pa po pojasnilih agencije za energijo niso bili nujni le zaradi nevzdržnosti sheme, temveč tudi zaradi sprememb evropske zakonodaje, ki je zahtevala uvedbo konkurence med kandidate za subvencije. »Spremembe zdaj vladi omogočajo nadzor nad količino denarja za podpore in nad širitvijo podporne sheme, ki mora biti skladna z zagotovljenim denarjem za podpore,« so zapisali tudi na infrastrukturnem ministrstvu.
