Trenutno nas je v Sloveniji sedem. Pri vinu za zdaj čistega pravilnika Demeter ni. Največja razlika je pri škropljenju. Pri bakru smo omejeni na dva kilograma na hektar, pri ekološki pridelavi pa je ta količina pet kilogramov. Mi sami uporabimo 200 gramov bakra na hektar, uporabljamo pa tudi biodinamične preparate, kot so 500 – gnoj iz kravjega roga in 501– kremen iz kravjega roga. Marsikdo me vpraša, ali je sploh smiselno, da uporabljaš tako malo bakra, ampak smisel biodinamike je v tem, da daš rastlini impulz, da sama sproži obrambne mehanizme.
Preparate izdelujete sami?Ti preparati se izdelujejo v društvu Demeter, kompost pa izdelujemo sami. Pri nas v Istri je težava v tem, da nimamo veliko živinoreje, tako da kravji gnoj dobivamo od kmeta, za katerega vemo, da za krmo ne uporablja silažne koruze.
Biodinamika postaja vse bolj moderna. Tudi na svetovnih vinskih festivalih je teh vin vedno več.Biodinamika je marsikje pri nas še vedno tabu. Pri biodinamični pridelavi ne gre za to, da lahko steklenico opremiš z nalepko, ampak za način razmišljanja. Zakaj bi škropil s sistemskimi škropivi, če lahko enak učinek dosežeš z navadno koprivo? Moraš vedeti, kaj rastlina potrebuje in kdaj. Pri biodinamiki ti nihče ne more zapovedati, kaj točno moraš početi ob določenem času. Vsaka zemlja je drugačna in vsaka potrebuje svoje posege.
Nekateri biodinamiki v vinogradih ne uporabljajo motornih strojev, tudi gumijastih škornjev ne. Kako je s tem pri vas?Res je, nekateri uporabljajo samo konje. Mi nismo tako ortodoksni. Uporabljamo traktorje, vendar pazimo, da se z njimi ne vozimo v vinograde po nepotrebnem, da se zemlje ne tepta. Uporabljamo tudi dva priključka naenkrat za dve različni deli.
Marsikdo trdi, da ni dokazov, da biodinamika res deluje.Res je, nihče ne more dokazati povezave med kozmosom in energijo zemlje. Ampak na italijanskih univerzah že izvajajo študije, v katerih dokazujejo, da se pri biodinamiki celice rastlin obnašajo drugače in da so te rastline avtomatsko bolj odporne proti boleznim. Zakaj pride do tega, pa še ne vemo.
Koliko pa je pri biodinamiki posegov pri kletarjenju?Zelo malo. Dostikrat me kdo vpraša, kaj sploh počnem v kleti. Ampak delo je. Moraš spremljati procese, pretakati.
Žveplo?Enkrat se žvepla pri prvem pretoku in potem še enkrat, če je potrebno, v fazi stekleničenja. Vendar gre pri tem za majhne količine.
Kje prodate več vašega vina, doma ali v tujini?Trenutno doma prodamo 60 odstotkov, preostalo gre v tujino. Se pa bistveno povečuje izvoz v tujino. Trenutno največ prodamo v Italijo, v Švico, v Francijo, na Dansko in na Poljsko.
Kaj pa novi trgi – ZDA, Azija?Upam, da pridemo tudi tja. Ameriški trg je zelo zanimiv, za Kitajsko pa potrebuješ zelo dobre zveze. Tja ni tako lahko priti, kot mislijo nekateri. Mi smo še vedno eksotična država in ta eksotika se prodaja. Vendar ne v velikih količinah.
