Devetintridesetletni Zvone Laubič, obtožen brutalnega umora svoje šest let mlajše žene Yolande Rodriquez 1. aprila lani na avtobusnem postajališču pred celjskim nakupovalnim centrom, je pred sodnimi počitnicami še zadnjič sedel na zatožno klop in brez besed spremljal zaslišanje še zadnje priče v tem sodnem procesu. Sodišče je zaslišalo njegovega sorodnika Jožeta Platovška iz Škofje Loke, ki pa je na sodišču zatrdil, da je Laubiča videl samo enkrat v življenju, in to kakšna dva meseca pred tragičnim dogodkom, ko ga je ta poklical in prosil, če bi ga lahko peljal v Medvode. »Rekel mi je, da so njegova žena in otroci tam in bi jih rad samo videl. Tja sva se peljala z mojim avtomobilom, da ga drugi ne bi videli, ker naj bi poznali njegov avto,« je Platovšek pred sodnim senatom pojasnjeval razloge za vožnjo do Medvod, kjer sta se z Laubičem zapeljala okoli zdravstvenega doma in vrtca.

V Medvodah iskal varno hišo

Takrat ni pri Laubiču zaznal nikakršne jeze ali agresije, je dejal. Obenem se je čudil, čemu so ga sploh spravili v vse to, češ da sicer živi daleč stran in da Laubiča tudi ni dobro poznal. Tisto, kar o njem ve, pa da ve iz časopisnih člankov, saj se je o tem dogodku obširno poročalo. A bolj kot je predsednica senata Marjana Topolovec Dolinšek vrtala vanj, več se je spomnil tudi Platovšek. In priznal, da je na Laubičevo željo pozneje poizvedoval, ali je v Medvodah varna hiša, v kateri naj bi bili Rodriquezova in otroci. A te v Medvodah ni, kar naj bi mu zatrdila tudi policistka v civilu, ko je spraševal o hiši. Po tistem ga je poklical neki moški in mu dejal, naj se ne vtika v nekaj, kar se ga ne tiče. Platovšek je na sodišču dejal, da je sklepal, da ga je klical Gregor Lipič, novi partner Rodriquezove, h kateremu naj bi se ta preselila skupaj z mladoletnim sinom in hčerko, ki jo je imela iz ene od prejšnjih zvez. Sicer pa da Lipiča ne pozna. Zanimivo pa je, da naj bi bil Platovšek v celjskem nakupovalnem centru isti dan, ko je prišlo do tragičnega dogodka. A, pravi, povsem po naključju. Platovšek ni vedel, da je bil tam tudi Laubič z ženo in sinom, to je izvedel šele zvečer, ko ga je klical eden od sorodnikov in mu povedal, kaj se je zgodilo.

Umor iz nizkotnih nagibov zanika

Sicer pa se sojenje Laubiču bliža koncu. Po sodnih počitnicah, konec avgusta, bosta pred sodnim senatom svoje povedala le še klinični psiholog Bojan Zalar ter specialistka patologije in sodne medicine Simona Šramek Zatler. Po njunem zaslišanju bi že lahko sledila sodba, na katero Laubič čaka v priporu vse od tragičnega dogodka 1. aprila lani, ko se je s prizorišča zločina odpeljal z mladoletnim sinom v avtomobilu do Slovenske Bistrice, kjer se je na eni od bencinskih črpalk mirno predal policistom. Laubič je s tresočim glasom in vidno vznemirjen na sodišču sicer dejal, da se zaveda, kaj je storil, in tudi obžaloval, da je ženi, ki jo je imel neskončno rad, vzel življenje. Zanikal pa je, da je dejanje storil iz nizkotnih nagibov, kot mu očita obtožnica. Obtoženec se je sicer s tožilstvom še pred začetkom sojenja pogajal tudi o priznanju krivde, a neuspešno, saj so bila njegova pričakovanja glede predlagane kazni za umor očitno nerealna. Za omenjeno dejanje mu grozi najmanj 15-letna zaporna kazen, v katero pa se bo vštel tudi čas, ki ga bo do pravnomočne sodbe preživel v priporu.