Neuničljiv nekdanji premier, 80-letni milijarder Silvio Berlusconi, je očitno odločen, da se še enkrat zavihti na vrh italijanske politike. Po nedeljskem drugem krogu lokalnih volitev, v katerem so močno slavile desnosredinske stranke, med njimi njegova Naprej, Italija, je Berlusconi dejal: »Vrnil sem se, poglejte rezultate! Če ostanemo enotni, bomo na parlamentarnih volitvah zmagali. In to s programom, ki ga že pišem in bo kmalu javno objavljen.«
Berlusconijev optimizem temelji na tem, da je bil v predvolilnem boju v javnosti opazna sila stranke Naprej, Italija. Hvali se, da je dal kar 46 intervjujev, kar da je pripomoglo k temu, da so Naprej, Italija, desničarska populistična Severna liga in postfašistični Bratje Italije zmagali v petnajstih velikih mestih, leva sredina pa samo v štirih.
Boleč poraz v rojstnem mestu Kolumba
Slednja je res utrpela hud poraz. Oblast je leva sredina izgubila v dvanajstih mestih. To je slab obet za Demokratsko stranko premierja Paola Gentilonija oziroma za njenega predsednika Mattea Renzija, ki se poskuša vrniti na premierski položaj. Najbolj nazoren primer njihovega poraza je rojstno mesto Krištofa Kolumba, kjer je leva sredina vladala več kot pet desetletij. Tokrat pa je koalicija Severne lige in stranke Naprej, Italija v Genovi pobrala 55 odstotkov glasov. Desna sredina je zmagala tudi v Veroni, Monzi, Piacenzi, L’Aquili, celo v mestu Sesto San Giovani blizu Milana, tradicionalni levičarski utrdbi, ki se je je zaradi močne prisotnosti italijanskih komunistov prijel vzdevek Italijanski Stalingrad. »Danes bi moral premier Gentiloni odstopiti. Italijani hočejo spremembe,« je po volitvah dejal vodja Severne lige Matteo Salvini.
Renzi je priznal, da se je njegova Demokratska stranka odrezala slabo. »Lahko bi bilo bolje. Na splošno rezultat ni dober,« je besedno blažil poraz. Tolaži se lahko s tem, da lokalne volitve niso nujno realna napoved razmerij na parlamentarnih. To kažejo denimo porazni rezultati Gibanja petih zvezd na lokalnih volitvah, a stranka Beppeja Grilla v anketah na državni ravni vseeno še vedno vodi pred vsemi drugimi. Poleg tega je tokrat, v drugem krogu, lahko volilo samo 4,3 milijona Italijanov, tam, kjer prvi krog ni dal zmagovalca. Pa še med njimi je bila volilna udeležba za italijanske razmere nizka, približno 46-odstotna. In tudi volilni sistem je na lokalnih volitvah drugačen kot na parlamentarnih.
Kandidiral bi »pogojno«
Italija bo imela redne volitve spomladi prihodnje leto, če se prej ne zgodijo predčasne, o katerih se ugiba že nekaj časa in bi lahko bile jeseni. Kadarkoli že bodo, Berlusconi ne skriva, da se želi na njih potegovati za četrti premierski mandat. To mu sicer onemogoča odločitev sodišča, ki mu je prepovedalo opravljati javne funkcije do leta 2019, potem ko je bil leta 2013 obsojen zaradi davčnih poneverb. Berlusconi se je na obsodbo pritožil in zdaj čaka na obravnavo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Zaslišanje bo novembra, razsodbe pa ne gre pričakovati pred rednimi volitvami. Vendar La Stampa poroča, da Berlusconi razmišlja o tem, da bi svoje ime vseeno »pogojno« uvrstil na volilni seznam, z razlago, da bo na sodišču morda zmagal. Za uvrstitev na seznam bi moral dobiti soglasje volilne komisije. In če mu ne uspe, bo spet šel na sodišče.
V vsakem primeru pa njegova stranka oziroma desnica čutita priložnost, saj so Italijani nezadovoljni s počasi rastočim gospodarstvom, krizo z migranti, ki jo Italija še vedno močno čuti, ter z reševanjem bank in bankirjev, kar vse bodo volilci pripisali aktualni oblasti.
