Marsikdo se čudi temu, da je 48-letni Ramush Haradinaj postal po kosovskih parlamentarnih volitvah 11. junija glavni kandidat za premierja in da so mu volivci dali 34 odstotkov glasov. Haaško sodišče ga je namreč obtožilo 37 kaznivih dejanj, tudi umorov in mučenja v vlogi poveljnika Osvobodilne vojske Kosova, vendar so ga v Haagu leta 2012 oprostili, ker so priče bodisi v zadnjem trenutku odstopile od pričanja bodisi nenadoma umrle. Neko poročilo policije Združenih narodov ga obtožuje tudi preprodaje kokaina. Po pisanju nemškega tednika Der Spiegel tako uspeh Haradinaja na volitvah na Kosovu odraža slabe razmere v pozabljenem delu Evrope, v čakalnici za EU, kjer se ljudje čutijo zapostavljene. Kosovu, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Črni gori in Albaniji so že leta 2003 obljubili vstopanje v EU. Ker pa EU ni izpolnila svojih obljub in ker sploh bolj slabo skrbi za to regijo, se v njej širijo nacionalizmi in islamizem. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan tako lahko upa v obnovitev nekdanje turške prevlade na Balkanu. Turški investitorji so namreč v promet in energijo vložili že vsaj milijardo. In Erdogan dobro sodeluje tudi s Srbijo.
Slabe razmere odpirajo vrata skrajnejšemu islamu
Od nacionalizmov je po ocenah tednika najbolj nevaren velikoalbanski, ki bi lahko bil poguben zlasti za Makedonijo, kjer Albanci zajemajo med četrtino do tretjino prebivalcev. Predvsem iz Prištine in Tirane je včasih mogoče slišati, da bi si lahko Albanci, ki so razočarani nad EU, začeli prizadevati za spremembe meja na Balkanu. »Glavna nevarnost je, da bo EU v našo regijo prišla prepozno in da bo prostor prepustila drugim, tudi radikalnim islamistom,« je nedavno dejal predsednik Kosova Hashim Thaci, ki mu zdaj – ko naj bi svojega kolega iz vojnih časov Haradinaja imenoval za premierja – grozi tožba haaškega sodišča zaradi vojnih zločinov pred okoli 20 leti. Sicer 80 članic ZN, od tega pet iz EU, še danes ne priznava samostojnosti Kosova. Hud problem je 30-odstotna brezposelnost. Mladi se zato poskušajo prebiti v tujino, a medtem ko lahko brez težav in brez vizuma potujejo v Turčijo, morajo za vstop v katero od članic EU – največkrat je to Nemčija – na vizum čakati več mesecev.
Zaradi slabih gospodarskih razmer vse večji vpliv islamizma na Kosovu ne preseneča. Največ borcev Islamske države iz Evrope na milijon prebivalcev je prav s Kosova. Številni se zdaj vračajo iz Sirije in Iraka. Že tako pa se iz Savdske Arabije na Kosovo širi islamistična, vahabitska razlaga islama, tudi turških koranskih šol je vse več.
BiH: nacionalizem še močan
Podobno kot Kosovo je tudi Bosna in Hercegovina mednarodni protektorat, kjer pa po daytonskih sporazumih iz leta 1995 niso naredili niti koraka naprej h krepitvi enotne države. Njeni prebivalci so še naprej ujeti v nacionalizem. Še več, v Republiki Srbski njen predsednik Milorad Dodik zahteva odcepitev, v hrvaških kantonih pa se Dragan Čović zavzema za ločitev od muslimanskih kantonov, pri čemer končni cilj vidi v priključitvi Hrvaški.
Sicer na Balkanu trenutno ni vojn. Vendar pa EU, ki je simbol za varnost in blagostanje, izgublja vpliv in prestiž na območju med Hrvaško in Grčijo. Balkan, ki je že v prejšnjih stoletjih pogosto veljal za krizno območje Evrope, bi to spet lahko postal. Morda je to priložnost za slovensko diplomacijo in slovenske strokovnjake s področja varnostnih ved, da se izkažejo. Najprej pa bi bilo treba Bruslju predstaviti, kakšno je varnostno tveganje na Balkanu, saj to tveganje zadeva tudi samo EU.
