Ob spremljavi pesmi Nosil bom rdečo zvezdo se je v centru kulture Španski borci v soboto rodila nova stranka Levica. Točneje, vanjo sta se združili dve stranki koalicije Združena levica: Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in TRS. Ker pa si je tretja partnerica te koalicije Demokratična stranka dela, s katero glede združitve niso našli skupnega jezika, besedi Združena levica pred časom pridala k svojemu imenu, si je morala nova stranka izbrati novo ime.
Rojevanje Levice so spremljali dolgotrajni in glasni spori. Še na dan združitvenega kongresa je iz Iniciative za demokratični socializem demonstrativno izstopilo 94 članov, ki so vodilnim v stranki očitali brutalno zatrtje notranje demokracije. »Od stranke je ostala le še lupina, ki jo upravlja nekaj deset članov iz kroga poslanske skupine,« so zapisali v izstopni izjavi. »S svojim delom v prihodnjih mesecih in letih bomo dokazali, da smo vredni zaupanja. Morda bodo to spoznali tudi tisti, ki so sedaj odšli,« je na omenjeni množični izstop odgovarjal Luka Mesec, ki so mu zbrani na kongresu zaupali vodenje Levice. Za njegovo desno roko so potrdili dosedanjo predsednico TRS Violeto Tomić.
»Smo rdeči in smo zeleni,« je novo stranko opisal Mesec. Levica se bo namreč zavzemala za socialne pravice, za kakovostno javno šolstvo in javno zdravstvo, za ekonomsko demokracijo pa tudi za ekološko družbo. »Program Levice prinaša pot do novega družbenega reda, ki bo odpravil izkoriščanje in revščino ter ustavil plenjenje in uničevanje planeta, ki je naš edini dom,« je dodala Violeta Tomić.
V prihodnjem mandatu se vidijo tudi v vladi
Dosežek Združene levice na parlamentarnih volitvah pred tremi leti je presenetil celo njene vodilne predstavnike – koalicija, ki ji javnomnenjske raziskave niso napovedovale prestopa parlamentarnega praga, je dobila šest poslanskih sedežev. Vstop ZL v institucionalno politiko pa je vznemiril zlasti nekatere člane IDS, ki so kot prostor političnega boja levice videli ulico. Poslance ZL so – čeprav so ti zavrnili dogovarjanje o vstopu v vladajočo koalicijo – prepoznali kot izdajalce, ki so postali del osovraženega sistema. Je torej Levica obsojena na opozicijo ali njeni vidnejši člani vendarle dopuščajo možnost, da bi se – morda že po volitvah prihodnje leto – preselila med vladne stranke?
»Ne bomo se izogibali odgovornosti in smo v naslednjem mandatu pripravljeni vstopiti v vlado; seveda pod zelo jasnimi pogoji,« pravi Mesec. Ne nameravajo pa vstopiti v vlado, ki bo razprodajala družbeno premoženje, podarjala poseben status podjetjem, kot je Magna, razgrajevala javno zdravstvo… Stranka Levica bo do volitev predstavila tudi vsaj deset konkretnih projektov, za katere si želi, da bi jih izpeljala naslednja vlada.
»Nismo večna opozicija, vendar v neoliberalno vlado, kakršna je sedanja, nikoli ne bi mogli vstopiti,« je do Cerarjeve ekipe še bolj kritična Tomićeva. Za sodelovanje v vladi se bo torej Levica po njeni napovedi odločila, ko ji bodo volilci dali dovolj podpore, da bo lahko peljala želene spremembe. »Drugače se bomo utopili v neoliberalnih politikah drugih.«
Politična stranka je odvisna od volilcev
Poslanec Franc Trček je jeseni leta 2014 izstopil iz IDS, to svojo potezo pa označil kot poziv k ustanovitvi enotne stranke. Po sobotni združitvi bo Trček spet postal član stranke. »Levica je fronta alternativne politične ekonomije. Je torej stranka, ki želi prevzeti oblast in vzpostaviti sistem, kjer človek ne bo le davkoplačevalec oziroma klobasa, ki se jo reže, dokler je ne zmanjka,« vidi prihodnjo vlogo Levice.
Član nove združene stranke je tudi sindikalist Branimir Štrukelj. Vanjo se je »preselil« iz TRS. »Kot stranka si želimo prevzeti oblast in biti zanjo odgovorni. Seveda v skladu z našim programom, ki odstopa od vseh drugih programov, saj se zavzema tudi za spremembo sistema.« Dilema, pod kakšnimi pogoji lahko sodelujejo s strankami, ki tej spremembi nasprotujejo, bo po Štrukljevem prepričanju pomembna travmatična točka Levice, vendar pa možnosti sodelovanja na oblasti načelno ne izključujejo.
Profesor politologije na FDV Andrej Lukšič (pred združitvenim kongresom je bil član IDS) pa opozarja na vlogo volilcev. Volilno telo lahko postane programskim usmeritvam stranke toliko naklonjeno, da bo ta – tudi če se sedaj še ne dojema kot oblastna stranka – takšno funkcijo morala prevzeti.
