»Ne zahtevam odškodnine, želim pa, da se ta zadeva kazensko ovrednoti. Ker v kulturnih državah bi bil to naklepni umor. Pri taki hitrosti, ob treh popoldne,« je v petek na sojenju zaradi prometne nesreče v Viru pri Domžalah, ki je terjala življenje 22-letnega Jordana Latasa, govoril žrtvin oče Darko. Povedal je, da je imel njegov sin kar nekaj izkušenj za volanom, saj je za njegovo podjetje s kombijem prevozil kakšnih 60.000 kilometrov, vozil pa je tudi njegovo hondo.
Prav z zeleno hondo je Jordan Latas sredi popoldneva 13. septembra 2014 zapeljal s parkirišča nasproti trgovine Tuš na prednostno Papirniško ulico, po kateri sta pripeljala 27-letni kosovski državljan Elbasan Destani in leto mlajši Ardit Ademi. Oba sta vozila močna audija, po obtožnici pa naj bi vozila bolj kot ne vštric oziroma se prehitevala, pri tem pa naj bi (po cesti v naselju) vozila celo 165 kilometrov na uro. Tožilstvo jima zato očita kaznivo dejanje nevarne vožnje, obtožena pa se zagovarjata, da nista dirkala.
Priča ne želi na sodišče
Domačin Albin K. je v petek pričal, da je slišal le izjemno glasen pok in se z domačega dvorišča pognal na pomoč. Držal je Latasovo roko in čutil, kako slabi srčni utrip. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče.
V petek bi morala pričati tudi ena izmed ključnih prič, ki je v preiskavi povedala, da sta jo oba audija pred nesrečo prehitela, nato pa sta do trčenja vozila vsak po svojem pasu (Destani, ki je trčil v Latasa, po nasprotnem). Toda priča je na sodišče poslala pismo, v katerem je sporočila, da vztraja pri vsem povedanem, z obtožencema in njunimi svojci pa se ne želi soočiti. Predvsem zato, ker eden izmed obtoženih živi v njeni neposredni bližini, njeni otroci pa na poti v šolo prečkajo njegovo dvorišče. Ob tem je sicer poudarila, da ji ni nihče grozil ali kaj podobnega. Okrožna sodnica Deja Kozjek je tožilstvu in zagovornikoma pojasnila, da jo bo pisno podrobneje seznanila z dolžnostmi in pravicami priče.
Videl povsem drugače
Sodišče je zaslišalo tudi Marka Z., ki je v Ademijevem avtomobilu sedel kot sopotnik. Tudi on je vztrajal pri povedanem v preiskavi, njegovo pričanje pa je podobno Ademijevemu zagovoru. Marko Z. trčenja ni videl, saj je Latas že zapeljal mimo njiju, ko je vanj trčil Destani. »Nato je moral avto naju od zadaj zadeti, saj naju je zavrtelo in vrglo v ograjo,« je povedal Marko Z. in dodal, da je Ademi po njegovem občutku vozil le kakšnih 70 kilometrov na uro.
Za zmedo pa je poskrbel Anton B., ki je v času nesreče sedel v avtomobilu na avtobusni postaji in čakal ženo, ki je bila v trgovini. Od blizu – po njegovi oceni z razdalje desetih metrov – je videl nesrečo, vendar pa je prepričan, da je Latas na cesto zapeljal z druge strani in da so v času trčenja vsi vpleteni peljali v isto smer. Tako v preiskavi kot tudi v petek na glavni obravnavi je vztrajal pri svojem in zatrdil, da je stoodstotno prepričan, da se je audi v Latasovo hondo zaletel od zadaj. Pri tem je vztrajal tudi, ko so mu pokazali fotografije razbite honde, iz katerih je razvidno, da je bil njen zadnji del minimalno poškodovan, levo spredaj in ob boku pa je bila izmaličena. Prav tako se ni strinjal z ugotovitvami izvedenca prometne stroke, ki se bo verjetno moral dodatno opredeliti še do njegovega pričanja.
Različna videnja tovrstnih ekstremnih dogodkov sicer niso nič nenavadnega, saj se takrat vse dogaja izjemno hitro, prisoten pa je tudi šok. Ena izmed očividk, ki na glavni obravnavi še ni bila zaslišana, naj bi v preiskavi denimo povsem zamešala barvo honde – videla rdečo namesto zelene, prav tako pa na kraju ni prepoznala pokojnega, čeprav ga je poznala in mu tudi priskočila na pomoč.
Okoli dva nanograma THC
Ker so v krvi žrtve po nesreči našli okoli dva nanograma sledi THC, obramba zahteva tudi mnenje toksikologa, ali je ta okoliščina lahko vplivala na Latasovo vožnjo. Destanijev odvetnik Kristijan Prostran je v petek dejal, da je imel pred kratkim v rokah izvedensko mnenje za podobno količino, v katerem je izvedenec potrdil, da gre pri nje za zoženo pozornost in zmanjšano možnost hitrega odzivanja. Zato podobno pričakuje tudi od izvedenca, ki ga naj določi sodišče.
Zaradi navedenega so o sinovih navadah povprašali tudi Jordanovega očeta. Povedal je, da so se sin in prijatelji enkrat na teden dobili pri njih doma in da so takrat verjetno kaj spili in pokadili tudi kakšen zvitek marihuane. Toda nato nikamor niso šli z avtomobilom. »S soprogo sva si rekla, da je bolje, da jih imamo doma kot pa kje pod kakšnim mostom.«
