Žagarska industrija opozarja, da se v Avstriji poseka premalo lesa. Zahteva, da se poveča letni posek, saj je ta manjši, kot je prirastek, sicer bo izgubila tržne deleže na mednarodnem trgu. Slovenija pa pri izkoriščanju gozdov izgublja milijarde evrov, je naslov v Dnevniku z dne 15. novembra 2011, kjer piše: Namesto da bi smotrno izkoriščali les, ga obdelovali in izvažali končne izdelke, velik delež hlodovine izvažamo, predvsem v Avstrijo in Italijo, nato pa slovenska lesnopredelovalna podjetja uvažajo različne polizdelke. Lesna industrija je pri razvoju zamudila 15 let. Spremembe bi se zgodile že z dvema velikima žagama. Dodana vrednost bi se z zdajšnjih okoli 20.000 evrov do leta 2020 lahko povečala na 40.000 evrov. V lesni verigi manjka proizvodnja polizdelkov, ki zahteva ekonomijo obsega. Ukrep bi bil lahko naložba v skupni višini 60 milijonov evrov v dve novi žagi, eno za listavce, drugo pa iglavce. Takšne žage bi omogočale predelavo od 300.000 do 400.000 kubičnih metrov lesa na leto.

Še rentabilna žaga ima v Avstriji zmogljivost 250.000 kubičnih metrov, večje predelajo milijon kubičnih metrov. Dve leti zatem berem: Na Kočevskem posekajo okoli 270.000 kubičnih metrov lesa na leto. Tam je 83 odstotkov državnih gozdov. Kljub ogromnemu poseku lesa je v lesnopredelovalni industriji v občini, katere 83 odstotkov površine pokriva gozd, lesna panoga skoraj popolnoma ugasnila. »Tako slabih sogovornikov v vladi še ni bilo,« je odkrit predsednik upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZ, mag. Andrej Mate, direktor podjetja Inles Ribnica. »V petih letih smo v tej panogi izgubili 7800 delovnih mest, podatki za leto 2012 kažejo, da je bilo zaposlenih le še 12.600 ljudi, leta 2008 pa 20.400 ljudi,« opozarja Mate.

Dalje ugotavlja: »Trend upadanja zaposlenosti se nadaljuje, saj ta panoga na leto izgubi od 1200 do 1500 zaposlenih. Slovenska lesna panoga ustvari manj kot milijardo evrov letnih prihodkov, medtem ko imajo v Avstriji, kjer imajo dvakrat manjšo gozdnatost na prebivalca kot pri nas, štirikrat več zaposlenih v tej panogi in ustvarijo od osem do devet milijard evrov prihodkov.« Inles, d. d., iz Ribnice je bil v 90 letih eden največjih tehnoloških predelovalnih centrov za predelavo lesa v srednji Evropi. Bil je velik proizvajalec in izvoznik lesenih lameliranih polizdelkov in izdelkov, ki je zaposloval 1250 sodelavcev. Takšnih centrov zdaj slovenski državi primanjkuje. Zato zdaj izvažamo hlode in delovna mesta. Inles ne predeluje več hlodov, kolikor potrebuje lesnih polizdelkov, jih večino kupi. Zdaj je v Inlesu zaposlenih le še 260 ljudi. Proizvaja moderna okna in vrata, 85 odstotkov jih izvozi, na domačem trgu mu je padla prodaja.

Lesni izdelki morajo postati razpoznavni znak Slovenije, pa pravi predsednik vlade Miro Cerar na razstavi o lesu. »Spodbujali bomo tehnološki razvoj lesnopredelovalne panoge, saj želimo domačo surovino predelati v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Na leto v naših gozdovih priraste skoraj devet milijonov kubičnih metrov lesa, posekamo pa ga manj kot polovico. Slovenija ima s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za osvojitev gospodarstva, varčno in okolju prijazno industrijo ter ponuja tudi velike zaposlitvene možnosti.« Kdo bo to storil? Škotsko podjetje BSW očitno pozna in razume gospodarski in tržni potencial slovenskega lesa. Zato namerava postaviti dve žagi, ki bi bili konkurenčni avstrijskim, in sicer za razrez hlodovine iglavcev. Podjetje ima na britanskem otoku s sedmimi žagami tretjinski delež v tamkajšnji žagarski industriji, saj predela več kot dva milijona kubičnih metrov lesa. Žagarska obrata namerava postaviti predvidoma na Gomilskem pri Šentrupertu in drugega v Kočevju, predelala pa naj bi do 300.000 kubičnih metrov lesa.

Kdor spozna in ovrednoti potencial slovenskega lesa, ta investira in profitira.

Franc Mihič, Ribnica