Trije romani, trije kresniki. Dnevnikov kolumnist Goran Vojnović je tudi za svoj tretji roman, Figa, v petek prejel Delovo nagrado za najboljši slovenski roman. Komisija je svojo odločitev utemeljila z mnenjem, da je »tretji Vojnovićev roman njegovo najbolj kompleksno delo doslej, tako na ravni gradnje pripovedi, ki prefinjeno preplete življenjske zgodbe treh generacij, kot tudi na ravni romanesknih oseb, njihovih raznolikih, večplastnih in predvsem tudi globoko človeških psiholoških profilov«.
Figa po mnenju žirije, ki jo je vodil Tone Smolej, prefinjeno in neprisiljeno odpira temeljna vprašanja našega bivanja: vprašanja odgovornosti, svobode, identitete posameznika, njegove samosti, zmožnosti sobivanja z drugim, njegove zmožnosti bližine. Pri tem je po besedah žirije lucidno in skrajno občuteno prikazal, kako je tista, ki vedno v temelju določa usodo posameznika, zgodovina.
O Figi je Dnevnikova kritičarka med drugim zapisala, da »bralčev intenzivni angažma ni odraz zgolj dejstva, da se epopeja dogaja čisto blizu nas, temveč zaradi intimne, iskrene, srčne pripovedi, ki tudi takrat, ko smo priča počasni, dušo razjedajoči odtujitvi, smrti ali pogrebu, deluje nenavadno toplo«.
Vojnović se je po številu kresnikov tako izenačil z Dragom Jančarjem, ki je kresnika nazadnje dobil leta 2011 za roman To noč sem jo videl. Prvega kresnika je Vojnović dobil leta 2009 za prvenec Čefurji raus! in leta 2013 za roman Jugoslavija, moja dežela. Vojnović se prireditve tokrat ni udeležil, zato je kres v njegovem imenu prižgala urednica Beletrine Špela Pavlič.
Kresnika je med letošnjimi nominiranci prejel že tudi Tadej Golob, in sicer leta 2010 za Svinjske nogice, tokrat pa se je v finale uvrstil s kriminalko Jezero, napisano v maniri skandinavskega kriminalnega romana. Prvič sta bila med finalisti Mojca Kumerdej in Gašper Kralj, prva z zdaj že večkrat nagrajenim romanom Kronosova žetev, drugi pa z romanesknim prvencem Rok trajanja. Med finalisti je bil tudi Tomo Podstenšek z romanom Papir, kamen, škarje, ki pa se je enkrat že prebil v predfinale, med deseterico romanov, to je bilo leta 2013 s Sodbo v imenu ljudstva.
Žirijo za nagrado kresnik je vodil dr. Tone Smolej, v njej so bili še Tina Vrščaj, Tina Kozin in dr. Alen Albin Širca, ki so prebrali nekaj več kot 110 romanov. V veliki finale so izbrali pet romanopiscev in njihovih aktualnih del.
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman si je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju. Prvič so jo podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah, nato je do leta 1996 gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, potem pa se je preselila na ljubljanski Rožnik in vmes dvakrat gostovala tudi na Ljubljanskem gradu. Lani jo je prejel Miha Mazzini za roman Otroštvo. im
