Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo papirnici Goričane in razveljavilo sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče odločilo, da ljubljanska nadškofija ni dolžna poravnati 210.000 evrov z zamudnimi obrestmi. Toliko naj bi namreč po izračunih papirnice znašal sorazmerni del obratovalnih in vzdrževalnih stroškov za prvo nadstropje dvorca Goričane, v katerem naj bi po pogodbi iz leta 2004 bival kardinal Franc Rode, a ga že dolgo ni blizu.

Rode še ni vrnil ključa

Medvoška papirnica je z ljubljansko nadškofijo, ki jo je tedaj vodil nadškof Franc Rode, pred trinajstimi leti podpisala pogodbo, po kateri lahko uporablja celoten grad z izjemo 1. nadstropja. Nadškof Rode si je namreč z aneksom k pogodbi izgovoril dosmrtno uporabo prvega nadstropja zase in za osebe po svoji izbiri. Za razkošno prenovljene prostore je leta 2007 dobil tudi ključ, ki ga ni po besedah direktorja papirnice Andraža Steguja nikoli vrnil. Nesojeno rezidenco je sicer uporabljal le kratek čas.

Nadškofija in papirnica sta se sicer v času tesnega sodelovanja dogovorila, da bo papirnica grad obnovila in plačevala vse stroške, po končani obnovi pa naj bi grad z izjemo prvega nadstropja uporabljala v protokolarne namene in ga tržila. A dogovori so se kasneje sfižili.

Rode je nehal prihajati v prelepo obnovljeni dvorec, stroški za plin, ogrevanje, servise dvigal, varovanje fresk in druga nujna dela pa so se kopičili. Papirnica se je kljub obveznosti plačevanja stroškov odločila, da bo sodno izterjala sorazmerni del stroškov za 1. nadstropje, in sicer od junija 2010 do konca leta 2014, ker da jim nadškofija ni priskrbela gradbenega dovoljenja. Zato niso mogli dokončati obnove in gradu tržiti. Nadškofija pa je nasprotno vztrajala, da je dolžna stroške zaradi prvega nadstropja plačati le v primeru, če bi papirnica potrdila, da je obnova končana, in če bi nadškofiji izročila dokumentacijo prenove.

Vrata dvorca nadškofom odprta

Višje sodišče je menilo, da so ti argumenti pravno nepomembni. Ni sporno to, da nadškofija spornega prvega nadstropja v relevantnem obdobju ni uporabljala, odločilen je odgovor na vprašanje, ali je to možnost imela, so zapisali. Listine, ki jih je predložila cerkvena stran, po mnenju višjega sodišča dokazujejo, da papirnica grad uporablja, ne pa tudi tega, da uporablja prvo nadstropje ali nadškofiji ovira dostop do grajskih prostorov. Ker okrožno sodišče ni pravilno opredelilo pogodbenega razmerja med strankama, je zadevo vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču.