Precepljenost proti nalezljivim boleznim pri otrocih se zmanjšuje pod kritično mejo. Težave v času, ko vse več staršev zavrača cepljenje kot preventivni ukrep, še posebej občutijo pediatri in šolski zdravniki, ki večinoma izvajajo cepljenje. Pričakujejo, da jim bo država pri prizadevanju za ponovno povečanje precepljenosti pomagala z ustreznimi ukrepi.
Čustveni pogovori
»Komunikacija s starši, ki dvomijo o cepljenju, je zelo težavna, nabita z močnimi čustvi. Starši veliko informacij izvedo na spletu in težko je speljati pogovor, v katerem ni skoraj nobenega skupnega oprijemališča,« je na prvem srečanju Slovenske medicinske akademije, posvečenem problematiki cepljenja, opozorila mariborska pediatrinja Mojca Ivankovič Kacjan. Skrbi za učence petih osnovnih šol in ene srednje šole; v letošnjem šolskem letu je od 950 otrok, ki bi morali biti cepljeni, cepljenje zavrnilo 37 otrok oziroma njihovih staršev, kar po besedah pediatrinje niti ni tako veliko. Pred dvema letoma je na primer skrbela za učence šole, kjer starši množično zavračajo cepljenje in je bila precepljenost otrok na šoli le 43-odstotna.
Cepljenje obremenjuje zdravnike
»Cepljenje je za zdravnike postalo zelo obremenjujoče. To ni več medicinski postopek preprečevanja nalezljivih bolezni, ampak sociološko, etično, filozofsko, versko, pravno vprašanje, ki zadeva posameznika v družbi,« je ponazorila. Kljub tolikšni širini problematike se pediatri pri ozaveščanju staršev o pomenu cepljenja počutijo sami in »ne morejo prevzeti odgovornosti za upad precepljenosti«.
Pediatri morajo starše, ki zavračajo cepljenje, prijaviti zdravstvenemu inšpektoratu, a taka ureditev ne daje nobenih rezultatov, ugotavljajo. »Posledica tega je, da se starši še bolj izmikajo in otrok ne vodijo na sistematske preglede,« pojasnjuje pediatrinja Ivankovič-Kacjanova. Trenutno stanje spravlja pediatre v stisko in potrebujejo pomoč.
Razmišljajo tudi o omejitvi vpisa necepljenih na srednje šole
Najprej želijo, da se prijavna dolžnost z otrokovega zdravnika prenese na koga drugega. Pediatri opozarjajo tudi, da v Sloveniji ni podatkov, koliko otrok ne prihaja na preglede in koliko jih ni cepljenih. »Ve se, da je v nekaterih vrtcih in šolah večji delež necepljenih otrok, a se družba tudi glede tega spreneveda in tudi o tem nimamo podatkov,« so povedali. Opozarjajo še, da v državi nimamo aktivne sistemske oblike ozaveščanja o koristih cepljenja in nikogar, ki bi poleg zdravnikov to ljudem razlagal na razumljiv način.
Na ministrstvu za zdravje z ministrstvom za šolstvo preučujejo možnost, da bi omejili možnost vpisa v javni vrtec, če otrok nima opravljenih vseh obveznih cepljenj. Doslej so sicer omenjali le, da bi lahko imeli cepljeni otroci v prihodnje prednost pri vpisu. Razmišljajo tudi o omejitvi vpisa necepljenih mladih na srednje šole, na katerih dijaki pri praktičnem pouku prihajajo v stik z bolniki, necepljenimi ali imunsko oslabelimi ljudmi.
Med ukrepi, o katerih se odločajo, je tudi omejevanje zdravstvenega letovanja za necepljene otroke. S tem, ali so njihovi zaposleni ustrezno cepljeni, se bodo morali začeti resneje ukvarjati tudi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. To bodo morali vključiti tudi v oceno tveganja. »Tako bi poskrbeli za zaščito delavcev in preprečili prenos nalezljivih bolezni na bolnike, še posebej imunsko oslabljene in novorojenčke,« pravijo na ministrstvu.
Povezati se nameravajo še z ravnatelji šol in vrtcev, kjer je precepljenost proti otroškim nalezljivim boleznim najnižja (uradnih podatkov ni, v zdravstvu pa kot žepe neprecepljenih otrok omenjajo zlasti ustanove v mestnih središčih in tiste s posebnimi pedagogikami, na primer waldorfske šole). Elektronsko spremljanje cepljenja od letošnjega leta že deluje, pravijo, s prihodnjim letom pa bo začel delovati še register cepljenih oseb. Podatki o cepljenih in necepljenih ljudeh pa tudi o neželenih učinkih po cepljenju bodo v prihodnje zato zdravnikom ves čas dostopni. Ukrepe za povečanje precepljenosti pa nameravajo na ministrstvu za zdravje doreči v novem zakonu o nalezljivih boleznih, ki ga še pripravljajo.
