Borisu Pahorju, ki bo avgusta dopolnil 104 leta, so se te dni na svojstven način oddolžili tudi Kraševci. V spomin na skupaj preživeti čas med letoma 1947 in 1974, ko je v najeti sobici v dutovski gostilni »pri Marički«, po domače pri Lovrencovih, napisal večino svojih najpomembnejših del, so v osrednji stavbi sredi naselja, v Bunčetovi domačiji, za javnost odprli spominsko sobo.
Odprtja se je udeležil tudi Boris Pahor. V sobici, ki je verna kopija tiste, ki so jo pred sedmimi leti zaradi gradnje novega zdravstvenega doma skupaj s stavbo gostilne podrli, se je spominjal: »Po ravnokar preboleli jetiki sem na Kras, v stavbo nasproti predvojnemu senatoriju, prihajal, ker mi je to svetovala Ema Tomažič, mama narodnega heroja Pina in Danice Tomažič, ki je bila prijateljica Marije (Maričke) Živec, gospodinje gostilne. Ta je po vojni ostala sama, ker se njen brat ni vrnil iz taborišča. Jaz sem bil z njim v zaporu in taborišču. Tako je ona nekako videla v meni svojega brata in občasno celo sina in verjetno tudi zato je bila na steni njegova slika.«
Skromno opremljen prostor je imel še peč, pult, omaro in sliko Prešerna, ki je zdaj tudi na ogled. »Čez teden sem delal kot profesor na srednji šoli v Trstu, otroci so bili majhni in tam smo imeli le majhno stanovanje. Tako sem se vsako soboto, ko sem končal pouk, z avtom odpeljal v Dutovlje in sedel k leseni mizi s pisalnim strojem, ob nedeljah popoldne pa sem se vračal domov«, je kljub poletni vročini lucidno nizal spomine.
V ustvarjalni samoti, ki je bila zanj zlata, je na Krasu napisal svoje prve in danes najbolj znane romane, članke za revijo Zaliv in intervjuje, priprave za pouk, a tudi sprejemal obiske – med drugim Kosmača, Rebulo in Kocbeka, zato ni presenetljivo, da je dogajanje v hiši spremljala tudi jugoslovanska varnostna služba.
Kraševci imajo namen spominsko sobo še dopolnjevati. Že zdaj jo krasijo Pahorjev in Kocbekov portret, delo slikarke Mire Petek, ter portretna glava pisatelja v bronu na kamnitem podstavku – delo kiparja Mirsada Begića, ki je tu končalo po posredovanju domačina Svetozarja Raspopovića, ki je podaril tudi večino starinskega pohištva. Za začetek bodo priskrbeli dvojnik slike Josipa Živca, gostilničarkinega brata, v nadaljevanju pa – tudi v duhu pisateljeve zahvale: Hvala, da me berete! – tudi dopolnili zbirko pisateljevih del. bm
