Evropa želi okrepiti svojo zavezo, da se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila proti najbolj razširjeni obliki kršenja človekovih pravic, nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Tako sem pred nekaj dnevi v imenu EU podpisala Carigrajsko konvencijo Sveta Evrope, ki je najbolj celovita mednarodna pogodba o boju proti nasilju nad ženskami in proti nasilju v družini.

Pristop EU k Carigrajski konvenciji je odločilnega pomena za ženske in dekleta ter glavna prednostna naloga za evropske institucije. Konvencija je zaradi svojega celostnega pristopa temelj v boju proti nasilju na podlagi spola in proti nasilju v družini. Preprečevanje, zaščita in pregon ter izvajanje integriranih politik so osrednji elementi tega pravnega instrumenta za podporo žensk, deklet, invalidnih žensk in migrantk.

Nasilje na podlagi spola se pojavlja v vseh državah in vseh družbenih okoljih. Od nasilja v družini in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu do zalezovanja in sklepanja zakonskih zvez pod prisilo – v vseh teh primerih se ženske soočajo z zlorabo, diskriminacijo in stereotipi, ki jim tako s poklicnega kot družbenega vidika preprečujejo doseganje polnega potenciala.

Številne ženske še vedno ne prijavijo nasilja, ki so ga utrpele. Zakaj? Zaradi prepričanj ljudi, ki jih od tega odvračajo. Nedavna javna raziskava je pokazala, da se 96  odstotkov Evropejcev sicer strinja, da je nasilje na podlagi spola nedopustno, vendar jih več kot četrtina meni, da je posilstvo v nekaterih okoliščinah mogoče upravičiti. Več kot petina jih meni tudi, da si ženske zlorabo ali posilstvo pogosto izmislijo ali pa v svojih trditvah o tem pretiravajo.

To za nas ne sme biti sprejemljivo in storiti moramo več za odpravo tega pojava. Boriti se moramo proti stereotipom, ki ogrožajo ženske.

Če se ne bomo resnično uprli nasilju nad ženskami, bodo naša prizadevanja za boj proti razlikam med spoloma in neravnovesjem na vseh področjih življenja zaman. In ne trpijo le žrtve – zaradi tega trpijo tudi naše družbe. Študija iz leta 2014 je pokazala, da nasilje nad ženskami pomeni tudi ekonomske stroške: približno 226 milijard evrov na leto.

Kot Evropska unija o nasilju nad ženskami ne smemo govoriti potiho. V letu 2017 s kampanjo »Recite ne! Ustavite nasilje nad ženskami« ozaveščamo o vseh oblikah tovrstnega nasilja. V boj želimo vključiti države članice, nevladne organizacije in strokovnjake, kot so zdravniki in policisti.

Nasilje na podlagi spola je mogoče premagati le z usklajenimi prizadevanji. Naši zakoni, sodišča, zdravstvo, mediji, šole in družine morajo v en glas sporočati: nasilje je nesprejemljivo in ga nikoli ne bomo dopuščali. Vključiti moramo vse države članice. Za okrepitev našega odzivanja morajo države članice okrepiti in izboljšati dokazovanje nasilja nad ženskami. Vlade pa morajo najti načine, kako odpraviti ovire in izboljšati pristop do uspešnih politik, katerih cilj je odprava tega pojava.

Odlaganje ukrepanja v zvezi s tem ali upočasnjevanje potrebnih postopkov pušča na milijone žensk v ranljivem položaju. Vsak dan, ki mine brez boja proti nasilju na podlagi spola, za žrtve pomeni še en dan trpljenja.

Vse države članice EU priznavajo, da nasilje na podlagi spola neposredno krši temeljne človekove pravice, saj so vse podpisale Carigrajsko konvencijo. Nekatere jo morajo še ratificirati. Države članice, ki konvencije še niso ratificirale, pozivamo, naj to storijo.

Leto 2017 mora biti leto, ki zaznamuje premik v načinu boja vlad proti nasilju nad ženskami. Potrebujemo odločnejši boj.

Věra Jourová je evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov.