Po vrsti od Umaga, kjer so trije, jih je prek Istre do Reke že več kot 25. Nekaj pa jih imajo tudi na celini, recimo v Zagrebu, Varaždinu in Osijeku. A nas niso zanimali klubi, konec koncev jih imamo tudi v Sloveniji, temveč najlepše lokacije za potapljanje, in ravno na omenjeni strani najdemo kraje – z ocenami od 2 do 5 – z najlepšim jadranskim podvodnim okoljem. Še posebej natančni so pri najboljših desetih lokacijah in nismo se mogli upreti, da ne bi, oboroženi še z nekaterimi dodatnimi podatki, slovenskega turista in ljubitelja morja obvestili o lepotah morja sosednje prijateljske države. Vrstni red enakovrednih smo določili glede na oddaljenost od Slovenije.
Baron Gautsch (Rovinj) 40 metrov
Potniški parnik Baron Gautsch, katerega lastnik je bilo podjetje Österreichischer Lloyd iz Trsta, so zgradili leta 1908 v Dundeeju v Veliki Britaniji. Meril je 84 metrov in pol v dolžino, 11,6 metra v širino in 7,5 metra v višino. Na parniku je bilo prostora za okoli 300 potnikov in 64 članov posadke. Avstrijsko podjetje ga je uporabljalo za vožnje na relaciji Trst–Kotor–Trst. Do 13. avgusta leta 1914. Začela se je prva svetovna vojna in na poti proti Trstu je naletel na minsko polje avstro-ogrskih mornariških enot, ki so želele na ta način zaščititi svoje vojaško pristanišče v Pulju. Ladja je potonila v petih minutah, z njo pa po nekaterih podatkih več kot 150, po drugih podatkih pa več kot 250 potnikov, predvsem žensk in otrok. V zadnjih desetletjih je razmeroma dobro ohranjena ladja, ki leži kakšnih 6 navtičnih milj od svetilnika v Rovinju, enkratna potapljaška lokacija. Ladja je pod zaščito hrvaškega ministrstva za kulturo, zato se na njo lahko spustite samo v okviru potapljaških društev. Ob pogledu na potopljeno ladjo obljubljajo še pisano naravo, od koral in školjk do rakov ter jat različnih večjih in manjših rib.
Mali Ćutin, Kampor (Cres) 48 metrov
Veli in Mali Ćutin sta majhna, nenaseljena otočka na vzhodni strani otoka Cres. Območje je zaščiteno in zato predmet mnogih raziskav. Kakorkoli, če se spustite v podvodni svet, lahko vidite bogato in pisano morsko floro in favno. Obljubljajo rdeče gorgonije na globini 28 metrov in rumene gorgonije deset metrov globlje. Pogoste so jate zobatcev. Luknje in terase so pokrite z mehkimi koralami in spužvami, drugače pa gre tako ali tako za naravno okolje hobotnic, ožigalkarjev, kozic, morskih ježkov…
Katedrala (Mali Lošinj) 30 metrov
Kakih 16 navtičnih milj od Malega Lošinja je lokacija, ki so jo zaradi naravne podobnosti s cerkvijo poimenovali Katedrala. V vsakem primeru z ladjo pristanete pri boji, ki je šest metrov nad podvodnim jamskim sistemom, potem pa se skozi eno od mnogih odprtin spustite v jame. Katedrala je nekaj posebnega predvsem zaradi svetlobe, ki se prebija v prostor. Jasno, na voljo je še pogled na morske prebivalce, ki so si v veliki jami ustvarili svoje življenje: raki, hobotnice, različne spužve, ožigalkarji, pa tudi orade in gofi.
Kampanel (Sali) 56 metrov
Približno šest morskih milj od Salija na Dugem otoku je lokacija, ki jo najdejo zgolj vešči potapljači. Kampanel, po naše zvonik, leži v globini 30 metrov in ima 6 metrov premera. Potop se nadaljuje do globine 55 metrov, strokovnjaki pa opozarjajo na močne tokove, ki lahko zmotijo potop. Lepota zidov in platoja ob vznožju je nekaj posebnega, pravijo mu tudi nebotičnik sredi Jadrana. Ob gorgonijah belih, rumenih, rožnatih in rdečih barv je ob Kampanelu veliko malih rib, pa tudi jate palamid in gofov.
Vodnjak Kampanel (Hvar) 57 metrov
V neposredni bližini otoka Hvar so Peklenski otoki, skupina majhnih slikovitih otočkov, na katere vas, če nimate svoje ladje, pripeljejo domačini z malimi čolni. Potapljači še posebej radi omenjajo otoček Vodnjak, s katerega je najlažje priti v globino do Kampanela. Stolp je kakšnih deset metrov pod površjem. Najbolj zanimiv je del kanjona z rdečimi gorgonijami na 15 do 40 metrih pod površjem, na 35 metrih pa je tudi pet metrov dolg podvodni predor. Ob gorgonijah vseh barv je mogoče videti tudi jate velikih rib in jastoge.
Vrulja (Brela) 50 metrov
Vrulja pomeni izvir pod površino morja in takšen izvir je blizu Brele, kjer se v morje izliva Cetina. V zaliv lahko pridete le z ladjo, potop ob steni do izvira Cetine pa priporočajo zgolj dobro pripravljenim potapljačem, še posebej če se želijo prebijati skozi izvir (votlino) sladke vode, ki se meša s slano morsko. In še posebej, če je to pozimi, ko so razmere zaradi turbolenc še zahtevnejše. Se pa izplača. Že sama votlina je prav posebnih barv, ob vseh vrstah flore in favne pa je videti tudi brancine in ciplje.
Bijelac (Zaklopatica) 60 metrov
Gre še za eno od mnogih katedral, ki jih ponuja jadranski podvodni svet. V bližini Lastova je otoček Bijelac. Deset metrov severno od otoka se zasidrate, če le veter ni premočan, potem pa se spuščate ob steni. Ne povsem enostaven potop vodi do odprtine, kjer je krajši predor, skozi katerega se pride v prekrasno veliko dvorano. Svetle korale in morske zvezde na stropu, pravijo, predstavljajo zvezdnato nebo. V dvorani je mogoče videti tudi za mnoge najlepšo ribo Jadrana, kirnjico, pa tudi tabinje, jastoge, ob slikoviti flori, seveda.
Lenga (Pomena) 86 metrov
Lenga je rt otoka Mljet, ki počasi pade v morje in se pod morjem združi z otočkom Vanji Škoj. Ob rtu je mogoče pristati samo z ladjo, pa še za to morajo biti dobre vremenske razmere. Potem pa počasi v globino. Pravijo, da bodo največ zanimivega podvodnega sveta videli najbolj izkušeni, ki si lahko privoščijo globok potop. Najbolj atraktivne so rdeče korale, za tiste, ki ne morejo tako globoko, pa so na voljo tudi jegulje, jastogi, hobotnice, morske zvezde, polži… Včasih pa tudi tune in zobatci.
Mrkanjac (Cavtat) 50 metrov
Mrkanjac je najmanjši v skupini Cavtatskih otokov (Supetar, Mrkan, Bobara), pred vhodom v cavtatsko pristanišče. Ob svoji steni pod morjem skriva redko bogato živalsko in rastlinsko življenje. Na mesto potopa je najbolje priti z ladjo. Potapljač se spušča v globino ob pisani steni. Obenem je tam v morju veliko različnih vrst rib, od orad do zobatcev in kirnjic. Nižje proti dnu, kdor do tja prispe, najde morske žabe, jastoge, ožigalkarje in spužve.
Kaiser Franz Josef (Molunat) 48 metrov
Pri Prevlaki na hrvaško-črnogorski meji leži v morju avstro-ogrska križarka (dolga 103 metre), imenovana po avstrijskem cesarju. Zgrajena je bila leta 1889 kot odgovor na moderne italijanske bojne ladje, nekajkrat so jo modernizirali, potem pa se je po koncu prve svetovne vojne leta 1919 ob neurju odtrgala s sidrišča in potonila. Lokacije ni lahko najti, ko pa jo, je ladjo videti že kakšnih 15 metrov pod gladino. Rahlo zarjavela, a povsem razpoznavna, s sidrom in velikim napisom je med drugim tudi dom neštetim morskim prebivalcem.
