Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt so postavili trinajst pogojev za prekinitev blokade proti Katarju, med njimi tudi zaprtje televizijske hiše Al Džazira, omejitev stikov z Iranom, razpustitev turške vojaške baze v Katarju, izročitev vseh teroristov, ki živijo v tem emiratu, in prekinitev vseh stikov s Hezbolahom, Muslimansko bratovščino, Al Kaido in zavezniki Islamske države. Katarske oblasti si sicer pripisujejo zaslugo, da so te skupine skrajnežev prepričale o zmernejši politiki in pogajanjih. Na vsak način imajo zdaj deset dni časa, da izpolnijo pogoje, a iz Dohe so že sporočili, da se ne bodo pogajali, dokler traja blokada.
Odganjanje turistov in naložb
Savdska Arabija in zaveznice očitajo Katarju, da financira teroriste, spodbuja napetosti v regiji in se pajdaši z Iranom. V začetku junija so zato z njim prekinile diplomatske stike, ustavile z njim letalski promet, kar je udarec za sicer zelo uspešen Quatar Airways, in zaprle vse meje. Katar zavrača vse očitke, pri čemer ga podpirajo veliki savdski tekmeci na Bližnjem vzhodu Iran, Turčija, Maroko, Oman…
Tudi zato, ker je največji proizvajalec utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, emiratu blokada za zdaj ni resneje škodila. Zalivske države si vsekakor samo škodijo s to zaostritvijo odnosov. Odganjajo turiste in vlagatelje ravno v času, ko poskušajo izvesti diverzifikacijo svojih gospodarstev. Savdski koaliciji se je pridružil tudi Egipt, ki ima v Katarju zelo veliko svojih državljanov na začasnem delu, sicer za mizerne plače.
Rošada na savdskem dvoru
Glavni krivec za to krizo v odnosih med zalivskimi državami, ki pomeni konec upov v njihovo povezovanje po zgledu Evrope, je ameriški predsednik Donald Trump, ki je hotel prodati čim več orožja Savdski Arabiji, zaradi česar je razpihoval njeno sovraštvo do Irana, pa tudi do Katarja, zlasti se je strinjal, da emirat podpira terorizem. Vendar je v tej majhni državi največja ameriška bližnjevzhodna letalska baza s kar 10.000 vojaki (kar je še en velik adut Katarja proti blokadi), v njej je tudi poveljstvo mednarodne koalicije v vojni proti Islamski državi. S tem je Trump, ki je svojo nepremišljenost kmalu obžaloval, postavil pod vprašaj verodostojnost ameriške zunanje politike, saj je pokazal, da lahko ZDA zapustijo zaveznika po kratkem pogovoru z njegovim sovražnikom. Najhujše je, da je tako še bolj destabiliziral Bližnji vzhod.
V Savdski Arabiji je glavni pobudnik blokade Katarja 31-letni princ in obrambni minister Mohamed Bin Salman, ki se mu je zdaj znatno povečal vpliv v državi. Njegov oče, 81-letni savdski kralj Salman Bin Abdelaziz ga je namreč razglasil za prestolonaslednika. Mohamed Bin Salman, ki deluje precej impulzivno, je znan kot velik nasprotnik »iranskega imperializma« v Siriji, Iraku, Jemnu, Bahrajnu in Libanonu. Kot obrambni minister že tri leta vodi neusmiljeno vojno v revnem Jemnu, kjer zdaj več milijonov ljudi umira od lakote, a je neuspešen proti tamkajšnjim šiitom, ki jih podpira Iran.
