Na drugi strani trge drži nižje padajoča cena nafte, ki zadnjega pol leta vztrajno niža cene delnic ameriških energetskih gigantov. Borzni sklad (ETF), ki sledi ceni indeksa največjih ameriških energetskih podjetij, je od začetka letošnjega leta izgubil že kar 16 odstotkov vrednosti. V istem obdobju je ameriška lahka nafta (WTI) izgubila dobrih 21 odstotkov vrednosti, padci pa se zadnje mesece le stopnjujejo. V sredo pozno popoldne smo iz ZDA prejeli nove podatke o strateških zalogah nafte, ki so sicer nakazali na upad zalog, vendar to ni prepričalo trgovalcev. Nove informacije o povečani aktivnosti ameriških naftnih vrtin in pričakovanem upadu povpraševanja so namreč znova znižale ceno tekočega zlata.
Podobno padanje vrednosti opazujemo pri cenah žlahtnih kovin. Glavni razlog za upadanje vrednosti zlata so rastoči delniški trgi in tudi zadnji val mesečnih podatkov o upadu cen dobrin širom po svetu, kar je za sabo povleklo tudi zlato. Svoje so zadnje čase naredile tudi naložbe v »kriptovalute«, ki jih mnogi udeleženci na trgu vidijo kot neke vrste digitalno zlato, saj ima večina kriptovalut omejeno izdano količino, podobno kot je omejena količina zlata. S tem daje zaščito pred morebitno povišano inflacijo, hkrati pa deluje mnogo bolj »moderno« kot staromodno zlato. Cena žlahtne kovine je od vrha v začetku junija izgubila dobre 3 odstotke vrednosti in je trenutno pri okoli 1252 dolarjih za unčo.
