Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je predstavila predlog novih ukrepov na davčnem področju. Potem ko se je finančno ministrstvo lani usmerilo v tako imenovano davčno prestrukturiranje, s katerim je zvišalo davek na dobiček in po drugi strani nekoliko zmanjšalo obremenitev višjih plač, so tokratni ukrepi po besedah ministrice namenjeni predvsem odpravi anomalij in znižanju stroškov davkoplačevalcev. Za dodatno davčno razbremenitev dela, ki so jo pričakovali predvsem delodajalci, po mnenju Vraničar-Ermanove še ni pravi čas: »Dokler smo v obdobju finančne konsolidacije in se srednjeročni uravnoteženosti šele približujemo, ni prostora za obsežnejše davčne razbremenitve. Zdaj je čas, da odpravljamo posamezne elemente, ki znižujejo našo konkurenčnost.«
Slaba novica za popoldanske espeje
Največje spremembe se obetajo na področju pavšalne obdavčitve. Po predlogu ministrstva bi višino normiranih odhodkov znižali s sedanjih 80 na 60 odstotkov, namesto cedularne obdavčitve v višini 20 odstotkov pa bi se davek izračunaval glede na zavezančevo uvrstitev v dohodninski razred. Zgornja meja pri upoštevanju normiranih stroškov v višini 50.000 oziroma 100.000 evrov se ne spreminja, bodo pa tisti, ki jo bodo presegli, izločeni iz sistema.
Po izračunih ministrstva bodo normiranci z dohodki do približno 35.000 evrov na leto po novem manj obremenjeni. Zgolj ob upoštevanju splošne olajšave naj bi bilo takšnih 77 odstotkov zavezancev, pri čemer naj bi se ta delež z olajšavami za vzdrževane družinske člane še nekoliko povečal. Po drugi strani bo novi način pavšalne obdavčitve manj zanimiv predvsem za tiste, ki imajo popoldanski s. p., saj se jim bodo v davčno osnovo šteli tudi plača in drugi zaslužki.
Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da so se za spremembe odločili zaradi večje učinkovitosti in pravičnosti sistema ter zmanjšanja negativnih vplivov na trgu dela. »Analize kažejo, da sedanji sistem prekomerno obremenjuje podjetnike z zelo nizkim obsegom dejavnosti, poleg tega pa omogoča zlorabe, zlasti glede izogibanja rednim oblikam zaposlovanja,« je povedala ministrica.
Pravičnejša splošna olajšava
Do sprememb naj bi prišlo tudi pri dodatni splošni olajšavi pri dohodnini, ki zdaj zaradi svoje stopničavosti povzroča, da je lahko zavezanec, četudi zgolj za evro prekorači eno izmed ravni, s padcem v razred z nižjo olajšavo oškodovan tudi za sto ali več evrov dohodka. Namesto takšnega, po mnenju sindikatov krivičnega modela bi na ministrstvu med dohodkovnima mejama v višini 11.166 in 13.317 evrov vpeljali linearno olajšavo, ki bi bila sorazmerno odvisna od dohodka.
Ministrstvo načrtuje tudi spremembe pri obdavčitvi delavcev, napotenih na delo v Slovenijo in iz nje – davčno osnovo bi jim dodatno zmanjšali za do 20 odstotkov plače oziroma na letni ravni do največ 12.000 evrov. Pri povprečni slovenski plači bi to pomenilo prihranek v višini dobrih tisoč evrov na leto, pri dveh povprečnih plačah pa okoli 2500 evrov. Poleg tega bi se po novem kot službeno potovanje, pri katerem se povračila stroškov ne vštevajo v davčno osnovo, štela tudi napotitev na začasno delo v tujino, ki bi trajalo neprekinjeno največ 30 dni.
Plačevanje davkov v bodoče brez bančnih provizij
Na finančnem ministrstvu preučujejo tudi možnosti, da bi bilo plačevanje davkov možno brez bančnih provizij. Po njihovem predlogu bi uporabniki e-davkov prek sistema uprave za javna plačila (UJP) plačevali dajatve brez provizije s plačilnimi karticami oziroma prek spletnega bančništva in mobilne telefonije, za preostale, ki bi še naprej želeli davke plačevati prek bank, pa bi provizijo plačala država.
Ministrstvo bo predloge prihodnji teden predstavilo ekonomsko-socialnemu svetu, zatem pa bi skupaj s socialnimi partnerji oblikovali končne rešitve. Obravnava davčnih sprememb v DZ je predvidena za jesen, veljati pa naj bi začele z novim letom.
