Potem ko je vlada pred dvema tednoma potrdila spremembe zakonov o urejanju trga dela in o inšpekciji dela, bodo socialni partnerji jutri skušali doseči dogovor tudi glede sprememb zakona o delovnih razmerjih in uvedbe sporazumne prekinitve delovnega razmerja z nadomestilom. Tokrat bodo po naših informacijah rešitve za ta institut pripravili kar sindikati sami. Kakšen bo predlog, v sindikatih še nočejo izdati, poleg tega pa ga, kot je dejal predsednik Pergama Jakob Počivavšek, tudi še usklajujejo.
Bojazen pred pritiski na delavce
Po predlogu ministrstva za delo bi ob sporazumni prekinitvi delovnega razmerja delodajalec delavcu izplačeval denarno nadomestilo za brezposelnost v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo, a največ za šest mesecev (tudi v primeru, če bi tak delavec v tem času že našel novo zaposlitev), delavec pa po drugi strani ne bi imel možnosti vlaganja poznejših tožb. Čeprav je ministrstvo pozneje vključilo še varovalko, po kateri bi lahko delavec od sporazuma v 15 dneh odstopil, so sindikati predlogu vse do konca pogajanj nasprotovali zaradi strahu, da bi ta institut delodajalci zlorabljali za lažje odpuščanje nezaželenih delavcev.
»Ključna je negotovost, kako bi ta institut deloval v praksi. Poleg bojazni, da bi delodajalci na delavce izvajali pritisk za sklepanje takšnih sporazumov, predlog ministrstva ni reševal varovanih kategorij zaposlenih, kot so starejši in invalidi, prav tako pa zaposlenim ni zagotavljal enakega pravnega varstva. Medtem ko lahko delavec redno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpodbija, je ta možnost pri sporazumni odpovedi skrajno omejena,« pojasnjuje Počivavšek.
Delodajalci ne morejo odpustiti slabih delavcev
Naj spomnimo, da so se socialni partnerji pri pogajanjih o spremembah treh zakonov delovne zakonodaje uskladili le glede novele zakona o inšpekciji dela in o urejanju trga dela, medtem ko so glede zakona o delovnih razmerjih sklenili, da bodo skušali doseči soglasje do 27. junija. Spremembe tega zakona so sicer za delodajalce daleč najpomembnejše, saj so se v več kot leto trajajočih pogajanjih zavzemali predvsem za lažje odpuščanje nezaželenih in problematičnih delavcev. Čeprav je zadnja reforma trga dela iz leta 2013 povečala fleksibilnost delovnih razmerij, pa so pogoji za odpuščanje ostali nespremenjeni. Ko je med pogajanji zaradi nasprotovanja sindikatov najprej v vodo padel predlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi »zaradi pomanjkanja zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja«, zatem pa še redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti, po katerem bi bilo lahko razlog za odpoved tudi neprimerno »ravnanje« delavca, je ostala delodajalcem le še možnost nove rešitve pri sporazumni prekinitvi delovnega razmerja.
Delodajalci zagotavljajo, da njihov cilj ni zmanjševanje varnosti zaposlenih. »Noben delodajalec se ne želi znebiti dobrega delavca, radi bi zgolj dobili možnost, da prekinemo pogodbo z delavci, s katerimi nismo zadovoljni. Tega sedanja rigidna zakonodaja ne omogoča,« pojasnjuje predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Borut Meh.
