Rdeča nit spominske prireditve tako na kraju kot pozneje ob kulturnem programu v osnovni šoli na Viču je bila »strel v hrbet«. Zanimiva je bila pripoved lovca Franca Koščaka, kako so nekje sredi gozda pričakovali načrtovan prebeg gazele JLA na slovensko stran. Niso ga dočakali…

Na prireditvi je bilo povedano, da se o tragičnem dogodku pripravlja dokumentarni film in risani strip. Ob nepriznanju napake sestrelitve dobiva tragični dogodek druge razsežnosti, zadevo je v roke vzela kultura. Tega se ne da več ustaviti.

Najbolj pa sem na prireditvi pogrešal akterje osamosvojitve, člane republiške koordinacije, kot so Jelko Kacin, Andrej Lovšin, Franci Žnidaršič, Miha Brejc, dr. Boris Žnidarič, mag. Pavle Čelik, ki so po moji oceni mogli in morali vedeti o tajnem sodelovanju Tonija Mrlaka in dejanje sestrelitve tudi javno obsojajo. Navsezadnje bi lahko prišel tja tudi Anton Krkovič in bi z nekaj besedami obžalovanja in opravičila končal tragično zgodbo prvega dne osamosvojitve.

Naslednji dan, v nedeljo, sem še pod vtisom tragične obletnice šel na dopoldansko kavico v Mantovo na Vrhniki. Toni je bil vendarle Vrhničan, moj vrstnik in v otroštvu sosed v Gradišču na Vrhniki. Na povabilo sošolca iz policijskih vrst Jožeta Kostanjevca prisedem. Po končani aktualni debati povprašam Jožeta, kakšno mnenje ima o sestrelitvi Tonija Mrlaka. Kot ponavadi ima že pripravljen odgovor: »To je bil zame politično-propagandni učinek.« »Ali to pomeni, dragi Jože, da sestrelitev obsojaš?« ga dodatno povprašam. »Absolutno,« odgovori kot iz topa.

»No, sošolec Jože,« nadaljujem, »potem mi pa razloži, prosim, kako si lahko 17. 4. 1992 kot direktor uprave skupnih služb MNZ in podsekretar po navodilu takratnega ministra za notranje zadeve, sedanjega aktualnega zaporniškega kandidata Igorja Bavčarja, podaril Tonetu Krkoviču, poglavitnemu akterju sestrelitve Tonija Mrlaka, kar dve pištoli v trajno last, in sicer beretto M-92 in beretto M-72, kar po mojem mnenju ni v skladu z 19. členom zakona o orožju iz leta 1981.« »Šlo je za spominsko dodelitev,« mi Jože odgovori. »Ampak Jože, v dokumentu, ki si ga podpisal, je v drugem odstavku govor o izdaji orožnega lista!«

Poslanec državnega zbora Žan Mahnič je v podporo Tonetu Krkoviču pred časom sklical celo odbor DZ za obrambo. Eden od ključnih razlogov za sklic izredne seje odbora za obrambo je bil sojenje Krkoviču po starem jugoslovanskem kazenskem zakonu, kar naj bi bilo nesprejemljivo. Tone pa, kot sem opisal, leta 1992 ni nasprotoval staremu jugoslovanskemu zakonu o orožju.

P. S. Dokument, ki ga omenjam, je v celoti objavljen v knjigi Braneta Praznika z naslovom Trgovci s smrtjo (stran 327).

Vid Drašček, Vrhnika