Če pričakujete, da boste v intervjuju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dobili to, kar je z ameriškim predsednikom Richardom Nixonom leta 1977 naredil britanski novinar David Frost, ki je iz njega izvlekel priznanje, da je oviral preiskavo v aferi Watergate, boste razočarani. Intervju, ki ga je režiser Oliver Stone snemal za televizijo Showtime med julijem 2015 in februarjem 2017, nima takšnih trenutkov velikih razkritij, je bilo pa več kot 20 ur videomateriala, kolikor ga je režiser dobil med druženjem s Putinom, med katerim ga je predsednik popeljal tudi iz Moskve v svojo predsedniško rezidenco na deželi, s tolmačem, sključenim na zadnjih sedežih, vseeno dovolj za nekaj zabavnih situacij in neprimernih izjav.
Stone, ki je Putina spoznal, ko je snemal film o Edwardu Snowdnu, ima z intervjuji kontroverznih predsednikov že izkušnje. Intervjuval je predsednika Kube Fidela Castra, predsednika Venezuele Huga Chaveza in izraelskega predsednika Benjamina Netanjahuja, o predsednikih pa rad snema tudi igrane filme (JFK, Nixon, W.). Tokrat je dobil sogovornika, ki mu ni bil kos. Čeprav dobro pripravljen, tako s podatki kot z laskanjem, od Putina namreč ni izvlekel nič več od tistega, česar Putin ni bil pripravljen povedati sam od sebe.
Malo o družini, veliko o politiki
Prvo poglavje od štirih je bilo po Stonovih besedah namenjeno prebijanju ledu. V njem se je nekdanji agent KGB razgovoril o svojem otroštvu, vzgoji, izobrazbi, politični karieri, odnosih z ameriškimi predsedniki, Rusiji ob koncu prejšnjega stoletja in svojih predhodnikih. Pri tem je našel lepe besede celo za Stalina, za katerega meni, da ga je večina prebivalcev nekdanje Sovjetske zveze (kljub zločinom nad človeštvom) občudovala.
V drugem poglavju sta Stone in Putin preklopila v današnji čas, vključno s Snowdnom, v zadnjih dveh pa sta se posvetila še aktualnemu političnemu dogajanju in vlogi, ki naj bi jo Rusija igrala na lanskih predsedniških volitvah v Ameriki. »Putinu niso bila všeč vsa vprašanja, a se je vedno imel pod nadzorom,« je Putinove odzive v medijih kasneje komentiral Stone, ki ruskemu predsedniku verjame, ko ta pravi, da želi dobre odnose z Ameriko in da Rusija ni imela nič z rezultatom volitev. Oliverja Stona je Putin prepričal, Stone pa ameriško javnost malo manj.
Kubrick za Stona, šport za Putina
Stone, ki se mu je Putin nekoliko razgovoril tudi o svojih hčerkah in njunih družinah, še bolj pa o svoji ljubezni do športa, je vseeno dosegel nekaj. Putina je nagovoril, da sta si v konferenčni sobi skupaj ogledala Kubrickovo satiro o atomski vojni Dr. Strangelove, čeprav je bil Putin, ki filma prej še ni videl, videti bistveno manj zainteresiran in vznemirjen od hihitajočega se Stona, ki je oboževalec filma. Pravo zadovoljstvo je pokazal šele, ko si je pred treningom nadel hokejski dres in ga je Stone pohvalil, da je videti kot Hrabri mišek. Putin pa mu je odgovoril: »Ko pridem z ledu, se počutim zelo velikega.«
Tako je Putin ponosen tudi, ko razlaga o svojem poznavanju juda, ki bi se ga očitno oprijel tudi, če bi se zbal, da ga hoče zapeljati kakšen gej. Ko sta z režiserjem razpravljala o gejevskih pravicah v Rusiji, kjer po Putinovih besedah zanje ni nobenih omejitev niti jih ne preganjajo, je Stone Putina vprašal, ali bi se lahko prhal skupaj z gejem, Putin pa se je nasmehnil: »Zakaj bi ga izzival? Ampak veste, sem mojster v judu.« Uspelo pa mu je užaliti tudi ženske. Stone mu je dal kompliment na račun njegove mirnosti in ga vprašal, ali ima kdaj slab dan, Putin pa mu je odgovoril: »Nisem ženska, tako da nimam slabih dni.« »Zdaj boste užalili 50 odstotkov ameriške javnosti,« je pripomnil Stone, Putin pa: »Nikogar nočem užaliti. Takšna je narava stvari.«
