»Zadnja leta pri nas obravnavamo kakih deset primerov izsiljevanj in spolnih zlorab mladostnikov na spletu na leto, bojimo pa se, da jih je še precej več. Žrtve so osnovnošolci in srednješolci, so pa zadnje čase med njimi tudi nekateri mlajši odrasli. Mladostniki se težko zaupajo, sploh če izsiljevanje že nekaj časa traja, zato je še kako pomembno, da jih poslušamo in slišimo. Storilci so tako tujci kot Slovenci, lahko posamezniki ali kriminalne združbe. So vseh izobrazbenih struktur, edina skupna lastnost posameznikov je, da so samotarji,« poudarja Anton Toni Klančnik z generalne policijske uprave.
Europol in z njim tudi naša policija je te dni začel projekt »Reci ne« za preprečevanje izsiljevanja in spolnih zlorab na spletu. Cilj: opozoriti na pasti, ki prežijo ob brezskrbni rabi interneta, ter svetovati, kako preprečiti in se odzvati v primerih, ko do izsiljevanja že pride.
Spolni in finančni cilji
Klančnik opozarja, da so storilci, ki prežijo na žrtve, da bi jih lahko izsiljevali za denar ali v spolne namene, prisotni povsod, kjer so tudi mladi. Igrajo spletne igre, obiskujejo klepetalnice, spletne strani za otroke, družbena omrežja. Navadno vzpostavijo stik z mladostnikom tako, da se pretvarjajo, da so njegovi vrstniki, uporabljajo njihov sleng, pogovarjajo se o tematikah, ki so jim blizu. Potem pa se začnejo pritiski. Če so nameni storilcev spolne narave, želijo od žrtve pridobiti fotografije ali vsebine spolne narave, na podlagi katerih se začne izsiljevanje, lahko tudi zahteve po srečanju. Če ima storilec finančne cilje, pa želi pridobi posnetke, nato pa zahteva odškodnino, nakazila na različne račune, tudi s kripto valutami (na primer bitcoini) in podobno. O tem, kako to poteka, je Europol posnel video; ogledati si ga je mogoče prek njegove spletne strani, preveden je tudi v slovenski jezik.
Zaupajte se in prijavite
Policija poudarja, da z vsako objavo na spletu puščamo sledi, ki jih nekdo lahko izkoristi, tudi pozneje v življenju. Če ne že prej, je treba osebo v trenutku, ko želi komunicirati na temo spolnosti, blokirati oziroma z njo prekiniti stik. Fotografij, povezanih s spolnostjo, ni priporočljivo pošiljati niti znancem ali prijateljem. Ko je poslana, nad njo nimamo več nadzora. Tudi osebni podatki in podatki o bližnjih naj ostanejo zasebni. Klančnik mladim svetuje, naj jih ne objavljajo oziroma uporabljajo nastavitve zasebnosti, ki jih ponujajo ponudniki različnih aplikacij. Treba je tudi vedeti, da lahko z objavo tako imenovanih fotografij s profilov ali vzdevkov, ki so kakor koli povezani s spolnostjo, pri drugih uporabnikih pustimo napačen vtis.
A če nekdo vendarle postane žrtev? Komunikacijo med otrokom in storilcem je treba prekiniti, a jo shraniti. »Ne nakazujte denarja, ne pošiljajte dodatnih fotografij. Zaupajte se prijateljem, staršem, svetovalnim delavcem ter prijavite policiji,« svetuje Klančnik.
