Številni obiskovalci od blizu in daleč, prišli so tudi iz sosednje Italije in Avstrije, so na grajskem dvorišču lahko pokušali suho in polsuho avtohtono vino Vipavske doline, katerega je že Matija Vertovec davnega leta 1844 opisal kot sorto »s posebno žlahtnim duham«.
Kot se za festival spodobi, so predstavniki Evropskega reda vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, Legatura za Primorsko, izbrali tudi najboljši zelen letnika 2016. Med dvajsetimi prijavljenimi vzorci so tokrat največ točk prisodili domačiji, ki jo vodita Jože in Matjaž Čuk iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini. »Ponosni smo na priznanje, ki pa je za nas presenečenje. Seveda je to velika obveznost za naprej. Kako bo letos, še ne moremo vedeti. Veliko bo odvisno od vremena. Suša že kaže zobe,« je povedal Jože, ki vino prodaja pod blagovno znamko Vina Čuk.
Tudi drugi vinarji so ponujali dobro vino. Eno izmed priznanj za zelen je dobil Dušan Benčina iz Lož v zgornji Vipavski dolini. Domačija slovi kot hiša sauvignona, toda tudi druga vina so vrhunska. »Imamo široko paleto vin, tako belih kot rdečih. Lanski letnik je bil zelo dober. To kaže tudi priznanje, ki smo ga dobili. Kakovost potrjujejo tudi kupci, saj gre vse naše vino dobro v prodajo. Seveda pa je za to poleg dobrega vina treba imeti tudi dobro organizirano prodajno mrežo,« je dodal Dušan Benčin.
Veliko pozornost so na grajskem dvorišču Vipavskega Križa obiskovalci posvetili tudi stojnici, kjer sta zelen ponujali študentki Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, ki deluje v okviru novogoriške univerze. »Zelo dober je. Očitno imajo tudi dobrega mentorja,« je dejal Peter Sitar iz Ljubljane, ki se je udeležil tudi prvega festivala. »Obisk festivala izkoristimo tudi za ogled Vipavskega Križa, tokrat smo se odločili za voden izlet, in marsikaj zanimivega smo izvedeli. Tako o vpadih Turkov kot o življenju v kraju, ki je res izjemno obnovljen. Nad zelenom pa sem navdušen. Res je nekaj posebnega.«
V preteklosti se je zelenu že slabo pisalo in v Vipavski dolini je bilo s to avtohtono trto zasajenih le nekaj več kot dva hektara površin. »Danes imamo na Vipavskem 40 do 50 hektarov površin z avtohtonim zelenom. Površine vinogradniki še povečujejo. Vino dobiva vse večjo veljavo in pomeni veliko tudi za razvoj našega turizma in prepoznavnost doline,« je menil Franc Premrn, prvi predsednik Konzorcija zelen, z domačije Pasji rep iz Orehovice pri Podnanosu. »Takšen festival z ocenjevanjem zelena tudi veliko prispeva k prepoznavnosti vina in prizadevanju vinarjev, da pridelajo čim boljše vino.«
Vinski festival so dopolnili s Kriškimi semanjimi dnevi. Ena izmed posebnosti je bila priprava polente po starem, kuhali so jo člani Turističnega društva iz Šempasa v spodnji Vipavski dolini, obiskovalcem pa so jo ponujali s popečenim kraškim pršutom.
