V raziskavi z Instituta Jacques Monod v Parizu so ugotovili, da so divje mačke udomačili v dveh valih. Iz vzorcev 200 mačk, ki so jih našli poleg človeških ostankov v antičnih, egipčanskih in vikinških grobovih, so primerjali mitohondrijsko DNK, ki se prenaša po materini strani. Ugotovili so, da se je udomačitev pričela pred 9000 leti na Bližnjiem vzhodu, ko so ljudje pričeli redno obdelovati zemljo. Mačke so se zadrževale blizu kmetij in žitnih skladišč, saj so jih tja privabile miši. Ljudje so jih vzljubili, ker so jih lovile in jim preprečevale uničevanje pridelkov. »Tako se je začelo prijateljstvo med ljudmi in mačkami,« pravi raziskovalka Eva-Maria Geigl.
V drugem valu pa so mačke udomačili Egipčani. V Evropo so prišle v času rimskega imperija. DNK egipčanskih mačk so prav tako našli v ostankih iz vikinških grobov, kar pomeni, da so so bile mačke tudi sopotnice na trgovskih poteh v severno Evropo.
Tigrasta mačka, kakršno poznamo danes, pa se je pojavila šele v srednjem veku. Mutacija DNK, ki je povzročila tipične tigraste vzorce na mačji dlaki, se je razvila na območju Turčije okoli 14. stoletja.
V sledečih letih so se tigraste mačke razširile po celem svetu, prav tako pa so postale priljubljene zaradi prikupnega videza in ne več lovskih spretnosti, zaradi katerih jih je človek sprva udomačil.