Vse večji stroški energije, pomanjkanje energetskih virov in podnebne spremembe so dejstva, ki zahtevajo spremembe. Za javne zavode in podjetja so se jih v okviru programa Po kreativni poti do znanja lotili snovati študenti različnih smeri, ki so zadnje mesece vzpostavljali mrežo energetske učinkovitosti za javne stavbe v občini Zagorje ob Savi.
»Na prvem sestanku z županom Matjažem Švaganom smo takoj dobili zeleno luč za začetek dela, saj se zavedajo, kakšno je stanje okolja,« je o odločitvi, zakaj ravno sodelovanje z zagorsko občino, dejala Martina Keršič, študentka politologije. Ob njej so v projektu sodelovali še študent socialnega dela Gašper Lesar, študentka sociologije Tina Doberlet, študent strojništva Peter Kastelic, študent ekonomije Gregor Brinovec ter študent računalništva Matic Volk. Pri delu pa so jih usmerjali mentorji prof. dr. Andrej Lukšič s fakultete za družbene vede, dr. Uroš Stritih s fakultete za strojništvo, Jure Vetršek z Inovacijsko-razvojnega inštituta UL ter Erik Fedran, direktor zagorskega podjetja Telfex, ki je v projekt vstopilo s svojimi merilnimi napravami za odčitavanje porabljene energije v realnem času.
Prihranili bi lahko do 75.000 evrov
Interdisciplinarna ekipa se je po posvetu z županom osredotočila na štiri javne zavode, največje porabnike energije, ki delujejo pod okriljem občine. To so osnovna šola Ivana Skvarče v Zagorju, osnovna šola Ivana Kavčiča na Izlakah, Delavski dom Zagorje in Vrtec Smrkci, kjer so študenti skupaj s hišniki pregledali energetsko stanje stavb, zdaj pa bodo pripravili predloge za zmanjšanje porabe oziroma učinkovitejšo rabo energije.
»Gre za mehke ukrepe, ki ne zahtevajo velikih finančnih vložkov in so izvedljivi z obstoječo tehnologijo,« je pojasnila Keršičeva in dodala, da bodo za vsako stavbo posebej pripravili poročilo stanja, nato pa na sestankih z županom in vodstvom javnih zavodov opredelili, kaj bi še lahko naredili za učinkovitejšo rabo energije. Pri tem ciljajo na sodelovanje javnih zavodov z nasveti in dobrimi praksami, tako da bi res nastala mreža, kot so si jo zastavili.
Projekt se bo končal julija, nato pa je vse odvisno od interesa občine. Ta bi lahko v prvem letu prihranila od 25.000 do 75.000 evrov, odvisno od že sprejetih energetskih ukrepov, študenti pa si nadaljevanja projekta pod občinsko taktirko želijo tudi zaradi izboljšanja kakovosti življenja v Zasavju. »Tovarne so se zaprle in treba je pogledati, kaj lahko naredimo za našo prihodnost. Stanje okolja se je izboljšalo, ampak še vedno lahko naredimo veliko več, spremeniti moramo miselnost, in to vse do posameznika, ki bo sam želel kaj spremeniti,« je poudarila Keršičeva.
O podjetniški poti bodo še razmislili
Njihov pilotni projekt je pred dnevi podkrepila tudi nova uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki javnim zavodom narekuje vzpostavitev sistema upravljanja z energijo najpozneje do konca leta.
»Vsi javni zavodi bodo zavezani k temu, kar smo mi naredili za prve štiri v zagorski občini,« je dejala Keršičeva, ki si s kolegi želi, da bi se njihov model prenesel tudi v zasebni sektor, kjer bi jim morala biti učinkovita raba energije še toliko pomembnejša, saj stroške zanjo krijejo sami in so od tega odvisni tudi rezultati poslovanja. Projektna naloga bi zato lahko prerasla v podjetniško priložnost, a skupina o tem še ni razmišljala, saj morajo najprej dokončati študij. »Če se bo naš model izkazal za koristnega, o čemer smo prepričani, pa bi lahko razmišljali tudi o podjetniški poti,« pravi Keršičeva.
