Izbor gazela 2017 je že v polnem teku, saj potekajo intervjuji pri vodstvih podjetij, ki so bila prepoznana za najboljša od desetih v vsaki od šestih regij in se bodo potegovala za nominacijo za regijsko gazelo. Hkrati s tem poteka tudi intenzivna razprava o tem, kako lahko s še tesnejšim povezovanjem gazel z lokalnim okoljem, predvsem z izobraževalnimi ustanovami, izboljšajo svojo vpetost v družbeno dogajanje, s tem pa tudi izboljšajo prepoznavnost talentov, ki jih v svoji delovni sredini za dolgoročno dinamično rast najbolj potrebujejo.
Da so talenti družbena odgovornost, je bila rdeča nit tudi četrtkovega srečanja pri gorenjski gazeli NiceLabel, aktualni zlati gazeli. Prav na Gorenjskem se letos tudi začenja izbor najboljših najhitreje rastočih podjetij, saj bo prvi regijski izbor 14. septembra v Šolskem centru Kranj. Ob gostitelju Mateju Košmrlju so bili glavni sogovorniki Maja Krušič Šega iz Ministrstva za znanost, šolstvo in šport, Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation, zlate gazele 2013, in Janez Novak, direktor RLS merilna tehnika, zlate gazele 2015. V razpravo so se aktivno vključevali tudi predstavniki drugih gazel in podpornih partnerjev gibanja gazela ter predstavniki šolskega okolja. Samo znanje je premalo, je opozoril Košmrlj, saj je potrebna tudi podjetnost, da znanje unovčiš. Tudi zato ministrstvo, kot je pojasnila Maja Krušič Šega, namenja skupaj 12 milijonov evrov za spodbujanje podjetnosti v šolah, prvi razpis za srednje šole bo kmalu objavljen.
Tomaž Lanišek pa je vnovič opozoril, da je obstanek njihovega razvojnega centra, ki ga imajo v Škofji Loki za celo skupino Knauf, ogrožen. V njihovem razvojnem centru je zaposlenih 70 strokovnjakov, od tega jih je polovica doktorjev znanosti. Da bi center zaživel v polnosti, potrebujejo še šest doktorjev znanosti, ki pa jih ne dobijo. Če centra ne bodo zapolnili, ga bo matično podjetje preselilo v Belgijo. Po Laniškovem mnenju je za to razlog tudi izjemno visoka obdavčitev plač. Z njim se strinja tudi Gregor Pipan, direktor Xlaba, ki napoveduje že v nekaj mesecih kar postavitev tovarne za zagonska podjetja.
Korak k boljšemu povezovanju podjetij in izobraževalne sfere je bilo tudi intenzivno delovno srečanje prejšnji teden na Brdu, kjer so sodelovale številne gazele, saj je vlada v konkretno izmenjavo mnenj povabila predstavnike najboljših slovenskih podjetij. Med njimi je bil tudi Marko Lotrič iz gorenjske gazele Lotrič, ki je tako kot Matej Košmrlj sodeloval v debati omizja šolskega ministrstva Kako naj znanost odpre vrata in kako naj gospodarstvo razume povezovanje.
»Boljšo povezanost med gospodarstvom in znanostjo bomo poskušali doseči z rednim srečevanjem podjetnikov in predstavnikov ministrstva. Na pobudo ministrice dr. Maje Makovec Brenčič bo nastalo tripartitno delovno telo, ki bo stalno delovalo in povezovalo znanstvene ustanove, podjetja in ministrstvo. Sam pa sem se zavezal, da bom v njem aktivno zastopal interese gospodarstva. Pomembno je tudi, da smo odprli razpravo, kako potrebe gospodarstva zadovoljevati tudi skozi dopolnitve prostih kurikulov na univerzah, kako povečati obseg praktičnega dela študentov tako v laboratorijih kot v podjetjih, dotaknili pa smo se tudi, da tako raziskovalne ustanove kot podjetja opravljamo predvsem svoje delo in preprečujemo konflikte na trgu.
Tudi sam se zaveda, da podjetnost in podjetništvo še nimata pravega mesta in nista pravilno razumljena v slovenski družbi, na kar sta tako Lanišek kot Košmrlj večkrat opozorila. »Podjetja sama morajo skrbeti, da javnost spozna čim več naših dobrih praks, da iz naše sredine prihajajo pozitivne informacije. Če jih ni, negativne informacije hitro splavajo na vrh in ne dajejo prave slike o večini slovenskih podjetij,« meni Lotrič, ki je s svojim podjetjem nedavno sodeloval pri projektu Gea Collegea, ki je prav s pomočjo podjetij večkrat izzvala svoje študente. Študenti so izdelali devet nalog. »Konec izzivanja študentov smo proslavili v središču Ljubljane, s čimer smo omogočili, da so tudi naključni sprehajalci lahko videli, kako se povezujemo in kakšni so rezultati takega povezovanja. Tako smo nekako pripeljali podjetništvo na ulico,« opisuje Lotrič.
Direktor družinskega podjetja hkrati trdno verjame, da trenutno prizadevanje vlade ni le posledica predvolilnega nabiranja simpatij potencialnih volilcev. »Menim, da smo se vsi skupaj dobili zato, da bomo nekaj zares premaknili. Gre za pomemben korak h gradnji medsebojnega zaupanja, ki je temelj vsakega dolgoročnega odnosa, ki je usmerjen v razvoj.«
