Tik pred zdajci, ko Grčiji zapade nov obrok odplačila svojega dolga, so finančni ministri evroskupine vendarle dosegli dogovor o izplačilu naslednje tranše pomoči državi za servisiranje njenega dolga. Po mesecih razprav drugega pregleda izvajanja grškega reformnega programa, s katerim so se v zameno za dodelitev obsežne finančne pomoči ob prodaji državne srebrnine zavezali k reformam trga delovne sile, davčnega in plačnega sistema, so odobrili izplačilo naslednjih 8,5 milijarde evrov pomoči za Grčijo.
IMF pripravljen Grkom pomagati s slabima dvema milijardama
Z izplačilom tega denarja, ki bo večinoma namenjen za poplačilo zapadlih dolgov (6,9 milijarde evrov), manj pa za odplačilo zaostalih plačil (1,6 milijarde evrov), bo Grčija iz drugega programa pomoči počrpala 40,5 milijarde evrov. Leta 2015 ji je evroskupina za ta triletni program obljubila do 86 milijard evrov. Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je na svojem blogu ocenil, da so na evroskupini upravičili, kako si bo trojka julija sama sebi nakazala 8,5 milijard evrov, saj morajo Atene takrat Evropski centralni banki vrniti 7 milijard evrov. »Da bi dovolili, da se trojka izplača, so Atene morale požreti toksične varčevalne in protidelavske ukrepe,« je med drugim zapisal Varufakis.
Grčija je torej dobila denar za servisiranje julijske tranše zapadlega dolga. A tudi tokrat je zaman čakala na jasno odločitev evroskupine za delni odpis dolga s posegom v glavnico, ne pa zgolj načelno pripravljenost za poseg v ročnost odplačila in manjše obrestne mere. Kljub temu je bil manjši napredek vendarle dosežen. Mednarodni denarni sklad (IMF) se je prvič uradno zavezal, da bo pristopil h grškemu reševalnemu programu, vendar je za to postavil pogoje. Nemudoma se bodo lotili priprave posebnega programa pomoči v višini dveh milijard dolarjev (1,79 milijard evrov), vendar ga nameravajo aktivirati šele, ko se bo evroskupina dokončno izrekla o zmanjševanju dolga Grčiji.
»Nihče ne trdi, da je to najboljša rešitev, je druga najboljša rešitev,« je dejala direktorica IMF Christine Lagarde, ki meni, da se je z njo preprečila finančna kriza, hkrati pa so izrekli močno podporo Grčiji. Kljub temu »dogovor« med evroskupino in IMF kaže, da je temeljna razlika med stališči sklada in devetnajstih držav z evrom ostala nepresežena. Že mesece se namreč evroskupina skupaj z IMF vrti v začaranem krogu, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo sklad vendarle vstopil v reševalni program za Grčijo. IMF je vedno znova dal vedeti, da je pripravljen vstopiti v reševalni program, vendar se mora evroskupina poprej dogovoriti tudi o delni opustitvi grškega dolga v glavnici, saj dolgoročno gledano višina grškega dolga ni vzdržna. Toda evroskupina vztraja, da posegov v glavnico ne bo.
Tudi ECB potrebuje več jasnosti
Tudi na tokratnem srečanju je vztrajala pri tem stališču in obnovila zavezo, da se bo o morebitnem lajšanju grškega dolga dogovarjala ob izteku potekajočega programa pomoči. Grški finančni minister Evklid Cakalatos je bil sicer zadovoljen z dogovorom inje dejal, da se zdaj končno vidi luč na koncu tunela. Tudi v grški vladi so dogovor sprejeli z zadovoljstvom in zavrnili špekulacije, da bi lahko bile predčasne volitve. Grški vladajoči stranki Siriza je namreč zaradi novih reformnih ukrepov, ki jih je morala sprejeti zaradi evropskih zahtev, močno padla podpora. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že za 10 odstotnih točk zaostaja za opozicijsko Nea Demokratia.
Čeprav se je Grčija vsaj z dogovorjenim izplačilom nove tranše pomoči izognila bankrotu, pa se še vedno ne more vrniti na mednarodne finančne trge. Evropska centralna banka namreč potrebuje več jasnosti glede opustitve dolgov Grčiji, da bi jo lahko vključila v svoj program kvantitativnega sproščanja. Gre za način, ko centralna banka kupuje državne obveznice, s čimer želi znižati obrestne mere in povečati količino denarja v obtoku. Vstop v ta program naj bi služil za vrnitev države na kapitalske trge.
