Za uspešno prihodnost, razvoj inovacij in ustvarjanje novih vrednosti je bistveno sprejeti nove priložnosti, nova področja raziskovanja, nove načine za razvoj prototipov in testiranje idej ter hitre potrditve. Vse bolj so pomembne tudi tako imenovane mehke veščine in tiste vodstvene sposobnosti, s katerimi pri sodelavcih krepimo pripadnost, zaupanje in sodelovanje.

V ta namen je Adecco Slovenija v Slovenijo povabil v sodelovanju z IIBA Slovenia Chapter soavtorja celostnega modela naslednje generacije poslovnih kompetenc za nove poslovne kontekste, Curtisa Michelsona, ustanovitelja Minds Alert, in Kupeja Kupersmitha, vodjo KupeTalks. Na 8. konferenci naprednih poslovnih pristopov sta predstavila nove pogoje poslovanja in kolo ključnih kompetenc in spretnosti. »Najin nabor ključnih kompetenc prihodnje generacije posla pravzaprav ni nova metodologija, je okvir dela. Ne predpisujejo, kaj bi morali narediti, prav tako niso razporejene po določenem vrstnem redu. Vsi elementi so v igri ves čas. Njihov namen je najti pravo usmeritev med uravnoteženim odkrivanjem in izvajanjem. Posel potrebuje oboje. Za vse nas, ki se ukvarjamo z raziskovalno platjo poslovanja, to kolo pomeni celosten nabor pravih spretnosti, obnašanja, aktivnosti in miselnosti,« pojasnjujeta Curtis Michelson in Kupe Kupersmith.

Ksenija Štrekelj, direktorica Iskanja in selekcije v Adeccu Slovenija, pa dodaja: »Bliskovit razvoj, ki ga spremljamo na področju tehnologije in digitalizacije, močno spreminja trg dela in tudi spretnosti, sposobnosti in pridobivanje teh spretnosti, ki jih potrebujejo zaposleni in podjetja za uspešno delo. Da lahko podjetje izkoristi priložnosti, ki jih ponuja tehnologija, pa mora ta razvoj povezati z razvojem veščin zaposlenih. Tehnologija avtomatizira mnogo delovnih mest, transformira in spodbuja mobilnost talentov, vpliva pa tudi na vzpostavitev novih poslovnih modelov in inovativnih načinov sodelovanja. Podjetja, ki hočejo biti vodilna, morajo pritegniti najboljše kadre in se zato pravočasno pripraviti na novo dobo poslovanja. V prihodnje bodo morala podjetja še več vlagati v ljudi. Brez razvojnika, ki bo imel ustrezne kompetence tudi čez 30 let, in ne le čez tri leta, uspeha ne bo! Pa ne govorim le o strokovnem kadru, to velja tudi za delavce v proizvodnji, saj digitalizacija na primer vpliva na prav vse pore v podjetju.«

A ne gre samo za podjetja, ki posameznikom pomagajo nadgrajevati kompetence, za njihov razvoj je odgovoren vsak posameznik sam, meni Ksenija Štrekelj. »Ljudje se ne smemo uležati. Spremljati moramo dogajanje in trende ter biti v koraku s časom. Za razvoj lastnih kompetenc – torej kje smo lahko še boljši – moramo delati tudi sami. Kadroviki pa moramo že danes, v prihodnje pa bo tega še več, ne samo prepoznavati in uspešno ohranjati talente ter jih razvijati, temveč tudi znati pritegniti ljudi, jih razvijati s kompetencami, ki bodo potrebne v prihodnje, in jih v delovni sredini uspešno ohranjati. Kompetence se ves čas spreminjajo, saj so živa stvar.« Za motiviranje sodelavcev k nagrajevanju kompetenc so na dnevni ravni odgovorni njihovi vodje in kultura podjetja. Ko se to »pretoči« v kulturo podjetja, se spremeni miselnost vseh sodelavcev.

Na seznamu desetih ključnih kompetenc, ki ga je oblikoval Svetovni gospodarski forum, so bile še leta 2015 povsem na vrhu kompetence, kot so sposobnost celovitega reševanja problemov, usklajeno delo s sodelavci in vodenje zaposlenih, leta 2020 pa naj bi bile najpomembnejše ustvarjalnost in kritično razmišljanje, sposobnost celovitega reševanja problemov pa je še vedno povsem na vrhu. Ksenija Štrekelj pravi, da jo preseneča, da se čustvena inteligenca pojavlja šele na seznamu ključnih kompetenc leta 2020, v preteklosti pa je na njem ni bilo. »Brez čustvene inteligence že danes ne moreš uspešno delovati ne samo v svoji delovni sredini, marveč tudi v vsakdanjem življenju, saj smo ves čas v odnosu z nekom. Vse bolj postaja pomembno tudi upravljanje sprememb, s čimer smo se srečali v času krize, v ospredje pa stopa ustvarjalnost, ki pa bo v prihodnje, kar dokazuje tudi seznam Svetovnega gospodarskega foruma, še pomembnejša.«

In kako naj svoje kompetence v prijavi za delo dovolj poudari iskalec zaposlitve ali nekdo, ki si išče novo službo? »Kadroviki znamo kompetence zelo dobro razbirati iz življenjepisov. Prav nič narobe pa ni, če že na vrhu svojega življenjepisa kandidat poudari kompetence, za katerimi stoji in jih zna utemeljiti s konkretnimi primeri. Pomembno je, da jih posameznik zna poudariti in z dejstvi podkrepiti.«