V tem tednu je večji padec doživela cena nafte, saj je padla pod mejo 45 dolarjev za sodček, kar je najnižje v zadnjih sedmih mesecih, samo v tem mesecu je padla za okoli 8 odstotkov. Razlog je v povečanju zalog ameriške surove nafte. Povpraševanje ni tako močno, kot so pričakovali analitiki, ponudba, ki se povečuje, bo več kot nadomestila povečano povpraševanje v prihodnjem letu, obenem pa se članice Opeca zelo težko držijo lanskega dogovora o višini črpanja nafte. Negativni oziroma prodajni moment, ki je že nekaj časa prisoten pri ceni nafte lahko tako še traja. Nižja cena nafte povečuje razpoložljivi dohodek prebivalstva, ki več troši, kar prispeva k gospodarski rasti, katere napovedi so za svetovno gospodarstvo zelo obetavne.
Ameriška centralna banka stavi na trg dela
Osrednja tema tega tedna na kapitalskih trgih je bila zagotovo zasedanje odbora za odprti trg ameriške centralne banke pod vodstvom guvernerke Janet Yellen, ki se je pričakovano že drugič letos odločil, da dvigne temeljno obrestno mero, po kateri si banke čez noč posojajo denar, za 0,25 odstotne točke, tako da znaša višina med 1,0 in 1,25 odstotka. Odločitev je padla kljub nekoliko slabšim kazalnikom glede pričakovane inflacije, in sicer so člani to odločitev argumentirali z izredno močnimi kazalniki na trgu dela. Stopnja brezposelnosti je maja dosegla 4,3 odstotka in je pod ravnjo, ki je na dolgi rok vzdržna, zato bo trg dela poskrbel, da se bo inflacija v prihodnje zvišala in dosegla želeno mejo, ki je pri 2 odstotkih. Predsednica ameriške centralne banke je v izjavi poudarila, da je cilj monetarne politike še naprej zviševati obrestno mero ter postopoma normalizirati zelo napihnjeno bilanco ameriške centralne banke, tako da pričakuje v letošnjem letu še en dvig temeljne obrestne mere.
