Imamo torej generacijo (oziroma več) magistrov profesorjev, ki so strokovno usposobljeni za poučevanje, vendar tega ne morejo (in mogoče celo nikoli ne bodo mogli) početi, ker jim vaše ministrstvo ne omogoči obvezne učne prakse, ki pa je hkrati pogoj za opravljanje dela, za katerega so študirali.
Menim, da je to, milo rečeno, čudna situacija. Na eni strani se zahteva pedagoško znanje za opravljanje zahtevnega poklica, s poudarkom na koristi učencev in dijakov, ki naj bi bili deležni kvalitetnega in strokovnega poučevanja tujega jezika, na drugi strani pa se diplomirancem, ki so uradno in uspešno končali študij, ne omogoča, da opravljajo svoj poklic.
Trenutno je stanje takšno, da lahko nekdo z nepedagoško izobrazbo poučuje, nekdo, ki se je zavestno odločil za poklic poučevanja, pa tega ne more.
Prosil bi za odgovor, zakaj ni razpisov obvezne prakse in ali sploh kdaj bodo.
Zlatko Žigon, Nova Gorica
