Mene se najbolj dotakne dan cigaret. To je en lep primer vsesplošnega sprenevedanja oblastnikov in seveda politikov.

Pred časom je Dnevnikova novinarka Nina Knavs napisala dober članek o pripravi nove zakonodaje, ki naj bi zmanjšala obseg kajenja in stroške zdravljenja v zvezi s tem. Pri tem je navedla podatke. Recimo, da predstavljajo ugotovljeni stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti kar 1,8 milijarde evrov, kar pomeni 5 odstotkov slovenskega BDP. Trošarine za lani pa so prinesle v proračun približno 0,5 milijarde evrov. Ministrica za zdravje je na to temo poskusila, a je bila okrcana od ministrice za finance, da ogroža prihodke od prodaje cigaret.

Tako razmišljanje je tipično za knjigovodje, ki samo vnašajo račune na razne konte. Finančniki gledajo na celoto. Zato je bil Dušan Mramor, ne glede na vse, kar ga je spremljalo, finančnik, Mateja Vraničar Ermanova pa je še vedno knjigovodja. Menim, da bi se moralo ministrstvo, ki ga vodi, preimenovati v ministrstvo za knjigovodstvo.

Pred kratkim je predsednik vlade Miro Cerar zavrnil njen odstop v zvezi s prodajo NLB. Enostavno zato, ker za svoj nivo dela vlade ne potrebuje finančnika, temveč knjigovodjo. Predsednik Miro Cerar je bil na različne načine opozorjen na razliko med stroški in trošarino za tobačne izdelke. Opozorila očitno ignorira in slepo sledi usmeritvam EU. Vse, kar so premogli, je enotna embalaža z opozorilom o škodljivosti kajenja. Da slovenska vlada slepo sledi usmeritvam EU, pričajo pogajanja o Ceti in ITPP. Tako EU kot naš parlament brez sramu podpirata tako škodljive sporazume. Na področju kajenja bi v luči tega sporazuma proizvajalec Philip Morris lahko tožil države podpisnice za izpad dobička, če bi jim prišlo na pamet, da bi kakor koli omejevale kajenje. Zato vlado, parlament in politične stranke z izjemo ZL obtožujem, da zaradi lastnih finančnih koristi načrtno škodijo državljanom.

Druga plat te zgodbe je solidarnost v zdravstvu. To pomeni, da so tisti, ki zdravo živijo, solidarni z onimi, ki kljub opozorilu na škatlici ali steklenici, kadijo ali pijejo naprej in plačujejo enake prispevke. Menim, da se mora to nehati. Slednji bi morali plačevati vsaj za 30 odstotkov višje prispevke za zdravstvo, morali bi biti registrirani, zdravju škodljive izdelke pa prodajati v specializiranih trgovinah, kamor mladi ne bi imeli dostopa.

Ne gojim nobenega upanja, da se bo pohlep po denarju in po oblasti kaj zmanjšal. Volilni sistem, ki ga imamo, omogoča novim obrazom enako početje kot predhodne vlade. Lep dokaz je vlada Mira Cerarja.

Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki