Prihajate iz podjetja, ki je v lasti tujega lastnika. Zato je povsem na mestu vprašanje, kakšno je vaše mnenje o projektu Magna Steyr. Imate na GZS o tej investiciji kakšne pomisleke, glede na to, da se pojavljajo nova vprašanja, tudi okoljska, še zlasti zaradi nedavne nesreče v vrhniškem Kemisu?

Eden večjih industrijskih koncernov v Evropi oziroma v svetu se je odločil, da bo postavil novo tovarno avtomobilov v Hočah. Prvi korak bo seveda gradnja lakirnice, temu pa bodo sledili vsi obrati, ki so potrebni za celotno tovarno. To namero je med nedavnim obiskom avstrijske delegacije v Sloveniji zelo jasno potrdil tudi generalni direktor te družbe. Zato moramo pri nas na takšne projekte, ki prihajajo k nam, gledati nekoliko širše. Posamezni investitor namreč ne bo prinesel le denarja za gradnjo tovarne in na koncu zaposlil okoli 2.000 ljudi, ampak bodo delo dobili tudi številni slovenski dobavitelji.

Na ta način bo prišlo v slovenski prostor še veliko sinergijskih učinkov, predvsem na območju Maribora, ki se otepa visoke stopnje brezposelnosti. Obrat bo postavil ugleden koncern po najvišjih okoljevarstvenih standardih. In mi damo na tehtnico nekaj dreves v državi, ki ima dve tretjini površine pokrite z gozdovi in je ena izmed najbolj bogatih z gozdovi. To je največji primer iracionalnosti, kar sem jih sploh kdaj videl pri nas. Treba je vedeti tudi to, da to državo drži pokonci slovenska industrija.

Naša tovarna (BSH Hišni aparati Nazarje, op. a.) obsega okoli pet hektarjev. Leta 1970 se je na teh petih hektarjih zemljišč paslo šest krav in kmetu smo morali dati subvencijo, da jih je pomolzel. Danes pride na to lokacijo vsako leto okoli 350 milijonov evrov. Lastniku od tega pripada 10 milijonov evrov dividend, vse drugo pa »zaokroži« v tem prostoru, in sicer med zaposlene v obliki plač, v državo v obliki prispevkov, dohodnine in davka od prihodka pravnih oseb ter med slovenske dobavitelje okoli 150 milijonov evrov. Ti pa imajo več tisoč zaposlenih, ki plačujejo davke in prispevke. Torej, na tehtnico dajemo različne kategorije, potem pa pride nekdo in reče: »Ta drevesa so zelo lepa!« Bodimo pri takšnih zgodbah bolj racionalni in imejmo širšo sliko.

Kaj pa okoljski vidik gradnje lakirnice v Hočah, predvsem v luči nedavne nesreče na Vrhniki?

Glede nesreče v vrhniškem Kemisu naj pojasnim, da slovenske bolnišnice in podjetja pridelajo tudi nevarne odpadke, ki ne spadajo na komunalna odlagališča. Zato imamo pri nas dve lokaciji, ki sistematično zbirata tovrstne nevarne odpadke in jih v večini primerov predelujeta

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra