»Super. Dve leti sem čakal na zmago. Dosegel sem jo v najlepšem mestu na svetu. No, se oproščam, v Evropi. Pred toliko znanci, prijatelji sem vzdržal pritisk,« je Luka Mezgec ponosno delil veselje po izjemni predstavi v središču Ljubljane. Z eno potezo je ujel ljubljanskega zmaja etapnega zmagovalca, prestižno zeleno majico vodilnega in še rdečo majico najuspešnejšega po dveh dneh 24. slovenskega Toura.
Kolesar za velika dejanja. Kralj prestolnic. Slovenskih. Trsta in Ljubljane. Po zmagi na etapi Gira 2014 v Trstu kot prvi Slovenec na Giru, v največjem mestu s slovenskim prebivalstvom pred stoletjem, je zmaga Slovenca na Slovenski cesti kot Francoza na Touru v Parizu. Prestiž. »Zmaga v Ljubljani je skoraj isto kot v Trstu. Skoraj. No, tudi v Moskvi sem že zmagal,« je pripomnil, potem ko je s šopki z odra obdaril ženo Renato, mamo Tatjano in Tejo Hauptman, ženo Andreja Hauptmana, selektorja, leta 2010 pa športnega direktorja tedanje ekipe Rog Ljubljana, ki mu je kot gorskemu kolesarju dal priložnost na cesti. Velemojster detajlov!
Kranjčan, živeč v Kamniku, je znal in zmogel priložnosti tudi izkoristiti. Ni lahko prenesti pritiska želja na domačih cestah. »Priznam, med etapo sem bil kar precej živčen. Zavedal sem se priložnosti. In odgovornosti, ki so mi jo z vlogo kapetana z vso izjemno podporo vred dali v ekipi Orica Scott. Nimam rad pritiska. Lažje je biti pomočnik. Bal sem se padcev. Marsikdo je precenil, koliko guma vzdrži na mokrem asfaltu. Dober občutek je voziti v domačih krajih. Ko sem kolegom med etapo razlagal, da sem se tu rodil, živel, tudi treniram, se mi je kar smejalo. Vsi so navdušeni, kako lepo je tukaj,« je žarel komandant sprinterskega vlaka v avstralski ekipi. Izkoristil je vse izkušnje, tudi okoliščine sredi Ljubljane z mokrimi cestami vred. O šikanah v Ljubljani je razmišljal že v cilju etape v Kočevju, ko je Irec Sam Bennett odnesel rezbarijo kočevskega medveda, odločen da bo ljubljanskega zmaja ujel Slovenec. »Z avtomobilom smo si ogledali zadnje kilometre. Sam jih prej nisem poznal,« je opisoval ozadje zmage. Ekipa Orica s pomočniki je bila spredaj vseh zadnjih 30 kilometrov, ko so ujeli ubežnike pred dežjem. Že prej se je čez Slivno in Bogenšperk otresla nekaterih favoritov, kot je Mark Cavendish. »Pomembno je bilo voziti spredaj, na mokrih cestah še posebej. Ko so na zadnjih ovinkih začeli padati, sem začutil kaos. Bil je čas za napad. Instinktivno sem se odločil, da grem naprej sam, čeprav je bilo še 800 metrov. Tvegal sem. Padem ali zmagam. Zadnjih 400 metrov je bilo zelo dolgih. Nikogar ni bilo zraven, a šele v zadnjih metrih sem se sprostil,« je govoril ob redko videni prepričljivi zmagi.
Na deset metrov in dvajset metrov sta ga gledala Roberto Ferrari (UAE Emirates) in Mark Renshaw (Dimension Data). Dokaz, da je bil zaključek za najbolj izkušene in inteligentne kolesarje, ki vodijo do zmag največje sprinterje. Italijan in Avstralec sta najbolj znana pilota in komandanta sprinterskih vlakov, zaslužna za zmage Cavendisha in Modola. Jutri ga iz Celja do Rogle čaka 167 kilometrov v zeleni. »Užival bom, dirkali bodo drugi. Naš Jack Haig je v odlični formi. Še v nedeljo kaj v Novem mestu naredimo, pa bo,« je pripomnil, želeč obdržati rdečo majico.
V koncu se je odlično znašel še en Kamničan Rok Korošec (9. mesto), ki gre po Mezgečevih stopinjah. S to razliko, da ni bilo zmote pri rezultatih kot v Kočevju, ko so ga zamenjali. »Še takrat, ko sem dober, me ni. Bom moral ponoviti, da se le pokažem,« je pripomnil Kamničan na startu v Tivoliju. Žiga Jerman je ostal ujet v padec ob Ljubljanici, a je obdržal belo majico mladega kolesarja. »Prijetno je bilo v beli majici. V trenutkih padca sem bil zelo spredaj, a padci se dogajajo, to je kolesarstvo. Bela majica je potrditev, da v Rogu dobro delamo. Je pa kar hecno. Lani sem gledal velika imena kolesarstva po Eurosportu kot idole, zdaj se vozim zraven,« je delček pozornosti v Ljubljani ujel tudi najboljši mladi kolesar. Štafeto prevzema Tadej Pogačar (11. mesto), ki je kot Jure Golčer (14.), Rafal Majka (15.), Jan Polanc (17.), Domen Novak (21.) so bili spredaj iz previdnosti.
Sledi Rogla, še prej pa Padeški Vrh (pol Rogle), Veliko Tinje in končnih 14 kilometrov klanca (7,5-odstotnega). »Nedefinirano,« je pripravljenost opisal Radoslav Rogina, mož na osemnajstem slovenskem Touru v dresu Adrie Mobila. »Na polno, ne vem pa, koliko bo zneslo,« pravi Jure Golčer, drugi z največ prevoženimi kilometri doslej Po Sloveniji. »Pripravljen sem,« pravi Domen Novak, ki bo mlad reševal ugled »slovenske« Bahrain Meride, Sonny Colbrelli je bil danes šele sedmi. »Počutje je dobro,« je kratko namignil Jan Polanc, drugi na stavnicah za Rafalom Majko.
