Ker ekstremni vremenski pojavi ne poznajo meja, se vremenoslovne službe različnih držav že danes povezujejo med seboj. A da bodo v prihodnje vsi podatki vseh vključenih meteoroloških in hidroloških služb vsem enako dostopni po enotni platformi za izmenjavo podatkov, sodelovanje in izmenjava informacij pa bosta tekla po enakih in ustaljenih pravilih, ki bodo preprečevala morebitne komunikacijske šume in panične odzive, se je 15 držav v Ljubljani zavezalo k vzpostavitvi skupnega sistema za zgodnje opozarjanje na vremenske in vodne ujme v jugovzhodni Evropi.
Razlika, ki rešuje življenja
Projekt, ki naj bi v praksi zaživel leta 2023, bo po besedah predsednika regije v okviru Svetovne meteorološke organizacije Ivana Čačića zgled za vzpostavljanje podobnih sistemov v Centralni Aziji in Afriki. Vanj želijo vključiti 20 držav, poleg balkanskih tudi recimo Turčijo, Izrael, Jordanijo in Libanon. »To je za regijo tudi nova priložnost za miroljubno povezovanje,« je povedal generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas.
V praksi bo enotni sistem po besedah direktorja urada za meteorologijo na slovenski agenciji za okolje (Arso) Klemna Berganta prinesel razliko, ki rešuje življenja: »Ob lanskoletnih izrednih poplavah v Makedoniji je ena izrazita nevihta zahtevala 20 življenj. Takrat makedonski kolegi na žalost niso imeli dovolj informacij, da bi pojav pravočasno predvideli in opozorili nanj. Če bi enotni sistem že deloval, bi imeli na voljo vse meritve in modelske napovedi iz okoliških držav in bi dogodek, ki se je čez mejo premikal proti njim, morda lahko pravočasno prepoznali, zaprli kakšno cesto ali most in preprečili žrtve.« Kot je Bergant dodal, bodo od enotnega sistema največ imele države z najmanjšimi meteorološko-hidrološkimi službami, ki praviloma niso članice EU.
Osnovni ukrep prilagajanja na podnebne spremembe
Slovenska meteorološka služba sicer po njegovih besedah sodi med razvitejše v regiji, a bodo tudi njej dodatni podatki in tesnejše čezmejno sodelovanje omogočili zanesljivejše napovedovanje vse pogostejših vremenskih ujm in njihovih posledic. »Podnebne spremembe podirajo vse neprijetne temperaturne rekorde, vsi indikatorji gredo v napačno smer. Pričakujemo lahko vse več vročinskih valov in posledičnih težav s pomanjkanjem vode, pa tudi poplave, naraščanje morske gladine…« je opozoril Taalas. »Zgodnje opozarjanje na ekstremne dogodke je osnovni ukrep prilagajanja na podnebne spremembe,« ga je dopolnil Bergant.
