Prodati ali ne prodati, to je vprašanje, ki je včeraj zaposlovalo mariborske mestne svetnike. Mestna oblast župana Andreja Fištravca je na dnevni red včerajšnje izredne seje uvrstila sprožitev prodaje občinskega farmacevtskega veletrgovca Farmadent. Kupnino za 83,3-odstotni lastniški delež želi mesto nameniti za nakup poslovne stavbe nekdanje Probanke in vanjo preseliti Mariborsko knjižnico ter tako razrešiti njeno perečo prostorsko stisko.
Namera županstva je naletela na plaz kritik. Farmadent je namreč najbolj dobičkonosno občinsko podjetje. Lani je ustvaril malenkost več kot 90 milijonov evro prihodkov, kar je približno toliko, kolikor znaša celoten proračun Mestne občine Maribor. Farmadent je lansko leto sklenil z 1,3 milijona evrov dobička.
Ministrica hoče zagotoviti neodvisnost farmacevtov
Fištravčevi prodajo lekarniškega grosista utemeljujejo z določili zakona o lekarniški dejavnosti. Ministrstvo za zdravje je decembra lani sprejelo novelo, s katero je prepovedalo vertikalno povezovanje lekarn s farmacevtskimi podjetji. Povedano drugače: nedopustno naj bi bilo, da je občina hkrati lastnica lekarn in farmacevtskega veletrgovca.
»Pomembno je, da zagotavljamo strokovno neodvisnost farmacevtov,« je zakonsko spremembo decembra lani utemeljevala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ministrstvo je zastavilo zelo kratek rok za izpolnitev zakonskih določil: Farmadent mora občina prodati najpozneje do 27. januarja 2018.
Maribor in pet okoliških občin, ki so lastnice Lekarn Maribor, so začetek leta še skušali zadostiti zahtevam novega zakona in so lastništvo Farmadenta prenesle z lekarn neposredno na občine. Kmalu zatem so v kabinetu župana Fištravca ocenili, da prenos ni spremenil ničesar in da občinam preostane edino to, da za svoje podjetje poiščejo strateškega kupca. Na občini vztrajajo, da je možno zakon tolmačiti samo na en način, pa čeprav niso nikdar pridobili avtentične razlage zakonodajne službe državnega zbora.
Pravnika zagotavljata, da je prodaja nepotrebna
Dva pravnika pa trdita, da zakon sploh ne zapoveduje obvezne prodaje občinske farmacevtske srebrnine. Boštjan Brezovnik izpostavlja, da prepoved vertikalnih povezav velja izključno za občinske lekarne, ne pa za občino. Pritrjuje mu tudi Gorazd Trpin. Njegovo pravno mnenje si je pridobila občina Miklavž na Dravskem polju, njen župan Leo Kremžar je namreč goreč nasprotnik prodaje Farmadenta. Trpin poudarja, da se sporno zakonsko določilo nanaša izključno na izvajalce lekarniške dejavnosti, kar pa občine niso. »Zato niso zavezane k prodaji Farmadenta,« poudarja pravnik. Kakršen koli poseg zakonodajalca v pravico občin do vseh oblik premoženja bi pomenil kršitev ustavnih določil, še poudarja.
Po večurni razpravi so mestni svetniki sprejeli kompromisno rešitev. Potrdili so zagon postopka prodaje Farmadenta, pri čemer bi občina dokončno odprodajo podjetja udejanjila šele potem, ko bo znana razsodba ustavnega sodišča o (ne)ustavnosti spornega zakona, hkrati pa bo občina skušala pridobiti tudi avtentično razlago zakona in doseči še to, da bi državni zbor podaljšal prehodno obdobje na vsaj tri leta.
