Koncesijsko pogodbo za ogrevanje iz kotlovnice pri športni dvorani bodo pregledali revizorji, je odločil nadzorni odbor litijske občine. Župan Franci Rokavec je namreč ob začetku delovanja kotlovnice jeseni 2014 z Istrabenzom plini podpisal koncesijsko pogodbo za dobo 15 let, a se je zapletlo pri plačevanju fiksnih stroškov za upravljanje in vzdrževanje energetskega objekta.
Po koncesijski pogodbi naj bi jih krili občina za ogrevanje občinske stavbe, osnovne šole Litija in Stare sodnije, kjer je muzej, ter Mestna skupnost Litija za ogrevanje športne dvorane, katere lastnica je. Vendar v mestni skupnosti, kjer so jih o plačevanju fiksnih stroškov z občine obvestili šele maja 2015, temu oporekajo, češ da po izteku koncesije ne želijo postati lastniki energetskega objekta, z zgraditvijo kotlovnice pa so se strinjali le ob pogoju, da jim ne bo prinesla dodatnih stroškov.
Upravnik športne dvorane, ljubljanski SPL, Istrabenzu plinom tako teh stroškov, okoli 17.000 evrov na leto, ne plačuje. Konec aprila, po več kot dveh letih obratovanja kotlovnice, je tako dolg mestne skupnosti znašal 43.000 evrov, je takrat povedala direktorica občinske uprave Meta Ponebšek. A je na zadnji seji občinskega sveta svetnik Rudi Kozlevčar omenjal precej višji znesek, in sicer 78.000 evrov. Kolikšen dolg Istrabenz plini v resnici terjajo za litijsko kotlovnico, pa ni jasno, saj je Rokavec njihovo poslovno poročilo za minulo leto umaknil z dnevnega reda seje občinskega sveta, ker je bilo zanj nesprejemljivo.
Za koncesijsko pogodbo pa župan trdi, da so jo izpeljali korektno, težave naj bi občini povzročal le koncesionar. Poleg nesoglasij z mestno skupnostjo se namreč občina z Istrabenzom plini ne more dogovoriti niti o stroških ogrevanja, ki je za Litijane ob istem dobavitelju zemeljskega plina precej dražje kot v Ljubljani.
Nejasnosti v koncesijski pogodbi in višino cene ogrevanja z zemeljskim plinom bodo torej nadzorniki ugotavljali v okviru revizije, ki bo stala 8000 evrov. A ker občina zaradi pokrivanja zapadlih dolgov v proračunu tako rekoč nima manevrskega prostora, so morali sredstva za revizijo zagotoviti z rebalansom proračuna. Na občini pričakujejo, da se bodo na podlagi revizije zmanjšali stroški ogrevanja za osnovno šolo Litija, zato so sredstva za revizijo v celoti vzeli šoli. Tako so se odločili skupaj z nadzornim odborom, je pred sejo občinskim svetnikom in medijem pojasnila Ponebškova.
Ali so o odvzemu 8000 evrov kaj vprašali vodilne v šoli, pa so se spraševali tisti, ki so ob sprejetju rebalansa proračuna opazovali ravnatelja šole Petra Strleta, kako se je držal za glavo in zmajeval nad odločitvijo svetnikov, ki so dvignili zeleni karton za odvzem sredstev šoli.
Tudi prvi občinski nadzornik Grošelj je kasneje dejal, da bi lahko župan sredstva za revizijo vzel s katere koli postavke proračuna, tudi iz svoje reprezentance. »O tem, kako naj občina zagotavlja denar za revizije, ne odloča nadzorni odbor. Bomo pa prihodnje leto poslovnik spremenili tako, da bomo za morebitne revizije imeli že s proračunom rezerviranih okoli 15.000 evrov. To je dovolj za dve reviziji na leto,« je pojasnil Grošelj. Letos so se odločili še za revizijo poslovanja Razvojnega centra Srce Slovenije, ki bo končana sredi avgusta, rezultate pa bodo predstavili na jesenski seji občinskega sveta.
