Niso predvsem izvedenci klinične psihologije tisti, ki pomagajo v odvetniških pisarnah, ampak vsi tisti psihologi, ki lahko dajo strokovno mnenje o strokovnem mnenju. To je popolnoma zakonito. Pravosodni sistem je celo razmišljal o možnosti, da bi vsaka stranka v postopku imela svojega izvedenca in bi sodišče odločitev sprejelo na podlagi soočenja obeh. Menim, da je to za naš prostor slaba rešitev in da bi nehalo delati še nekaj kolegov, ki se na sodišču ne želijo spopadati. Problem svetovanja odvetnikom je v tem, da si premožne stranke lahko plačajo dodatnega strokovnjaka, socialno ogroženi pa ne.

Specialisti klinične psihologije v slovenskem prostoru niso edini, ki delajo z otroki. K njim pogosto pridejo tisti primeri, ki drugje niso bili ustrezno obravnavani in so se iz manjših težav že razvile hujše psihološke motnje. Tako tudi primeri, ko so bile v sodnih postopkih sprejete napačne odločitve. Edino specialisti klinične psihologije pa imamo izobrazbo in trening, da ustrezno diagnosticiramo klinične skupine tako odraslih kot otrok.

Zbornica kliničnih psihologov si želi, da bi lahko dosti bolj urejala področje izvedenstva, kot ga je doslej, in predlaga tudi določene rešitve, ki jih lahko uresniči zgolj s sodelovanjem pravosodja. Žal škarij in platna do zdaj ni imel nihče v rokah. Ne pravosodje, ki ni videlo potrebe (odgovor varuhinji človekovih pravic iz leta 2009), ne zbornica, ki ni imela pooblastil.

Dr. Polona Matjan Štuhec Zbornica kliničnih psihologov Slovenije