Eles je tako lani v primerjavi z letom prej ustvaril za petino višji čisti poslovni rezultat. Poleg tega so podpisali prvo koncesijsko pogodbo za 50 let. Gre za izvajanje javne gospodarske službe sistemskega operaterja prenosa električne energije. Leta 2015 so v družbi izdelali drugi strateški poslovni načrt za obdobje 2016–2020. Prvič v zgodovini Elesa je to strategijo oktobra lani potrdila tudi vlada kot ustanovitelj družbe. S tem so v Elesu dobili potrditev o pravilnosti svojih strateških usmeritev.
To so:
– doseganje poslovne odličnosti po modelu EFQM 600 točk,
– konec projekta popolne digitalizacije poslovanja,
– investicijska vlaganja več kot 400 milijonov evrov s poudarkom na prioritetnem vlaganju v projekte pametnih omrežij in delno zagotavljanja sistemskih storitev s temi projekti,
– intenzivno pridobivanje nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov EU in povečevanje čistega poslovnega izida. Izjemno uspešni so bili tudi v organiziranju mednarodnih konzorcijev, kjer ima Eles vlogo vodilnega partnerja, uspešni pa so bili še pri prijavah na razpise strukturnih skladov EU za pridobivanje nepovratnih sredstev.
Najpomembnejši Elesovi projekti
FutureFlow:
Lani je Eles prvič v zgodovini prevzel vlogo koordinatorja evropskega raziskovalnega projekta in začel voditi štiriletni raziskovalni projekt. Gre za projekt v višini 13 milijonov evrov, financiran pa je iz programa Obzorje 2020.
SINCRO.GRID:
Projekt jim je v Elesu leta 2016 uspelo uvrstiti na listo projektov PCI. Novembra lani je bila tako oddana prijava za pridobitev nepovratnih sredstev po programu CEF. Vrednost celotnega projekta znaša 88,6 milijona evrov, vrednost sofinanciranja EC EU pa 40,2 milijona evrov. Na razpisu za sredstva CEF je bil Elesov projekt uspešen, saj je komisija 17. februarja letos objavila, da je 88,6 milijona evrov vreden projekt upravičen do 40,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. To znaša 51 odstotkov upravičenih stroškov za družbi Eles in HOPS. Projekt je bil tudi najbolje ocenjen med 22 prispelimi vlogami na CEF s področja plina, elektrike in pametnih omrežij. Vrednost investicije družbe Eles tako znaša 59,2 milijona evrov, HOPS pa bo v projekt vložil 27,1 milijona evrov. Pogodba o sofinanciranju je bila podpisana 22. maja letos. S podpisom te pogodbe ob izvajanju drugih projektov pametnih omrežij se Eles uvršča med vodilne evropske sistemske operaterje prenosnih elektroenergetskih omrežij.
MIGRATE (evropski projekt):
Eles sodeluje kot projektni partner v 24-članskem mednarodnem konzorciju, ki išče inovativne rešitve, povezane z novimi koncepti obratovanja, zaščite in zagotavljanja kakovosti električne energije v spremenjenih razmerah oskrbovanja vseevropskega prenosnega sistema. Celotna vrednost projekta znaša 16,7 milijona evra, od tega bo Eles prejel 0,3 milijona evrov.
NEDO:
Novembra je bil podpisan memorandum o dogovoru z japonsko agencijo Nedo, z družbo Hitachi pa pogodba o implementaciji. S tem se je projekt začel tudi uradno uresničevati. Vrednost celotnega projekta znaša 36 milijonov evrov, od tega agencija Nedo prispeva 20,5 milijona evrov, Eles pa 15,5 milijona evrov lastnih sredstev.
74 milijonov nepovratnih sredstev
»Kot enemu izmed vodilnih konzorcijev nam je lani uspelo pridobiti 74 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega za Eles več kot 50 milijonov evrov. Pri tem pa ne gre za kohezijska sredstva, ki jih delijo naša ministrstva, ampak za sredstva, za katera tekmujemo z vsemi evropskimi igralci na področju elektroenergetike.« S temi nepovratnimi sredstvi bomo financirali projekte pametnih omrežij, ne da bi s tem obremenili slovenske končne porabnike električne energije,« pojasnjuje prvi mož Elesa Aleksander Mervar.
Velik dosežek Elesa je tudi leta 2013 uveden INC (Imbalance Netting Cooperation), ki je bil uveden na pobudo Elesa. Gre za novost, in sicer za tako imenovano virtualno sekundarno rezervo. Na podlagi analize stanja v regiji, med drugim tudi cenovnih nihanj cen elektrike za sistemske storitve, so namreč v Elesu izdelali model za izračun in poravnavo sekundarne rezerve s sosednjimi operaterji. Avgusta 2013 so tako podpisali dogovor z avstrijskim APG. »Gre za to, da se z izravnavo Avstrije in bloka SLO-CRO-BiH izkorišča razlika med cenami sekundarne rezerve med državami. V slabih štirih letih smo ustvarili za 24 milijonov evrov dobrobiti za slovenske bilančne skupine. Zato je moral nastati tudi pozitivni učinek pri končnih slovenskih uporabnikih,« pojasnjuje Mervar.
In dodaja: »Včasih me sprašujejo, kaj ima od tega Eles? Nič, razen dobrega občutka, da delamo dobro in koristno za ljudi, pri tem pa uporabljamo celoten naš know how, se borimo z dodanimi stroški, povečanim obsegom dela in izjemno višjo stopnjo odgovornosti. Tako smo pridobili javno priznanje in veljavo, da znamo in zmoremo uresničiti projekte, ki pozitivno vplivajo na našo državo.«
V letu 2016 so v Elesu imeli za več kot 1000 MW dodatnih čezmejnih komercialnih prenosnih kapacitet glede na leto 2010. To povečanje jim je uspelo doseči s stalnimi pogajanji z avstrijskim, italijanskim in hrvaškim sistemskim operaterjem. Eles je v obdobju od leta 2011 do 2016 dosegel 116 milijonov evrov dodatnih prihodkov, ne da bi za to investiral dodatna sredstva. Prav zato je lahko agencija za energijo za več kot 20 odstotkov znižala tarife za uporabo slovenskega prenosnega omrežja.
Kaj bodo v Elesu počeli letos
Med glavnimi letošnjimi cilji Elesa je vsebinsko, strateško in odgovorno nadgrajevanje obstoječega poslovnega modela s ciljem, da zadržijo položaj enega izmed najbolj prepoznavnih in naprednih sistemskih operaterjev v Evropi. Še naprej si bodo prizadevali za izboljševanje poslovnih rezultatov. Tako za letos načrtujejo za od 15 do 20 odstotkov višji čisti poslovni izid kot leta 2016. Letos bodo tudi uresničili za več kot 60 milijonov evrov investicijskih vlaganj. Namenili jih bodo predvsem za projekte pametnih omrežij, rekonstrukcije razdelilno-transformatorskih postaj in za gradnjo novega tehnološkega središča v Beričevem.
