Nobena skrivnost ni, da so med vojaškim posredovanjem Natovih letalskih sil v Srbiji leta 1999, s katerimi je Zahod (brez privolitve OZN) želel prisiliti Beograd, da se umakne s Kosova, in preprečiti vojno, kakršna je bila v BiH, uporabljali strelivo z osiromašenim uranom.

Navsezadnje je to priznal tudi Nato in na njegovih spletnih straneh je celo mogoče najti zemljevide s podrobnejšimi podatki, kje naj bi bilo na ozemlju Srbije uporabljenega največ tovrstnega streliva oziroma raket. Po nekaterih podatkih naj bi v 78 dneh letalskih napadov na Srbijo padlo več kot 10 ton osiromašenega urana.

Več rakavih obolenj kot prej

Spletna stran Russian television (RT) in Radiotelevizija Srbije sta včeraj objavili prispevka o tem, da je bila pod okriljem Srbske akademije znanosti in umetnosti in ob blagoslovu patriarha srbske pravoslavne cerkve oblikovana skupina mednarodnih pravnikov in toksikologov, ki pripravlja tožbo proti Natu oziroma njegovim 19 članicam.

Njen namen je sodno dokazati, da je bilo v bombardiranju Srbije uporabljeno orožje, ki je zaradi vsebnosti urana posredno ogrozilo na desettisoče ljudi v Srbiji, saj so zboleli za rakom.

Čeprav uradno povezava med bombardiranjem in povečanim številom rakavih obolenj ni dokazana, Radomir Kovačević, toksikolog na beograjskem Inštitutu za medicino dela in radiološko zaščito, zatrjuje, da je statistika neizprosna: v Srbiji vsak dan odkrijejo otroka z rakavim obolenjem, letno pa odkrijejo 33.000 ljudi, obolelih za rakom, kar je veliko več kot v letih pred Natovim bombardiranjem.

Vodja skupine, srbski odvetnik Srđan Aleksić, je na vprašanje, zakaj tožba šele po 18 letih, odgovoril, da za odškodnino prizadetim državljanom Srbije in za sanacijo ekološke katastrofe nikoli ni prepozno. Uporaba orožja z osiromašenim uranom je zlahka dokazljiva. Da to ni srbska »propaganda«, sta potrdila tudi haaško sodišče za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije in OZN. Cilj odvetniške skupine, v kateri so odvetniki in strokovnjaki tudi iz Rusije, Indije in Kitajske, je, da sodišča državam članicam Nata naložijo, naj zagotovijo sredstva za izplačilo odškodnin in za zdravljenje ljudi kot tudi sredstva in tehnologijo za hitro in učinkovito dekontaminacijo z uranom zastrupljenih območij v Srbiji.

Tožilska skupina se ne namerava ukvarjati z odškodninami svojcem tistih, ki so umrli v bombardiranju (2500 ljudi), in kritjem škode, nastale z bombardiranjem, v katerem je bilo uničenih veliko gospodarskih, infrastrukturnih ter kulturnozgodovinskih objektov. zur