Predstavniki narodnosti nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji, in stranka Združena levica bodo danes predstavili predlog spremembe ustave, s katero bi Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe (ABČHMS) vpisali v ustavo. Namen zveze Exyumak, ki združuje predstavnike ABČHMS, ni, da bi v Sloveniji uvedli večjezičnost, ločene šole ali da bi narodne manjšine nekdanje Jugoslavije imele svoje poslance, nam je zatrdila njihova predstavnica Vera Kržišnik - Bukić. Pričakujejo pa, da bo država z vpisom v ustavo – tako kot to velja za Italijane, Madžare in Rome – priznala obstoj teh narodnih manjšin. Na tej podlagi bi lahko kasneje sprejeli zakon, ki bi urejal kulturno-identitetne pravice njihovih skupnosti, pravi Kržišnik-Bukićeva; med drugim pouk maternega jezika v šolah. Pojasnila je še, da bi v ta namen ustavi dodali člen 64. a, ki bi bil umeščen med člena, ki zdaj opredeljujeta obstoj in pravice italijanske in madžarske ter romske manjšine.
Slovenija jim odreka, kar druge države dajo Slovencem
»Takšen predlog ne ogroža samostojnosti Republike Slovenije, bi pa z vpisom teh manjšin v ustavo končali proces osamosvajanja Slovenije,« pravi profesor ustavnega prava in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki pripadnikom jugoslovanskih manjšin svetuje pri pripravi predlogov pravnih predpisov. »Slovenija mora urediti manjšinsko vprašanje, saj gre za preostanek prejšnje ureditve. Drugi argument za ureditev položaja pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije pa je, da Slovenija na področju pravic narodnih manjšin zaostaja za drugimi državami.« Ribičič pravi, da je Slovenija na začetku, ko je natančno uredila položaj Madžarov in Italijanov, veljala za progresivno. »Zdaj pa so nas drugi prehiteli. Na Hrvaškem imajo denimo Slovenci predstavnika v parlamentu.« Slovensko manjšino na svojih ozemljih priznavajo tudi Srbija, Federacija Bosne in Hercegovine ter Republika Srbska, dodaja Vera Kržišnik - Bukić.
Leta 2011 so poslanci z dvotretjinsko večino že sprejeli deklaracijo o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, s katero so priznali potrebo po urejanju njihovega položaja. »Toda to je bil politični dokument, položaj pa je treba urediti pravno,« pravi Vera Kržišnik - Bukić. Predstavniki narodnih manjšin so se v zadnjih letih večkrat srečali s predstavniki vladajoče SMC, a Kržišnik-Bukićeva pravi, da napredka ni bilo. Zato so pred mesecem in pol nagovorili vse poslance, da bi zbrali vsaj dvajset podpisov za predlog spremembe ustave. »Trenutno smo približno na polovici,« pravi naša sogovornica. Za skupen nastop z Združeno levico pa so se odločili, ker je ta stranka že v predvolilnem programu napovedala ureditev položaja narodnih manjšin iz nekdanje Jugoslavije.
Čakali koalicijo, zdaj čakajo NSi
»Hoteli smo, da bi vladna koalicija sama podala ta predlog, a po več pogovorih smo dobili občutek, da nas vlečejo za nos,« pravi predsednik Exyumaka Fahir Gutić. »Dvajset podpisov poslancev bomo dobili drugje.« Pravi, da jih imajo zagotovljenih deset. Na podlagi pogovorov z vsemi poslanskimi skupinami pa si obetajo tudi glasove NSi in nepovezanih poslancev.
Več predstavnikov SMC nam je potrdilo, da so srečanja s predstavniki Exyumaka res potekala. Znano je, da so se decembra lani, ob 25. obletnici slovenske ustave, sestali tudi s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. Predstavili so mu predlog omenjenega 64. a člena ustave. Prizadevanja Exyumaka podpira tudi minister za kulturo Anton Peršak, so včeraj potrdili na kulturnem ministrstvu. Peršak je tudi predsednik sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ.
