Na sodišču Evropske unije v Luxembourgu so prejšnji teden obravnavali pomembno pravno mnenje o »humanitarnem koridorju« za begunce, ki je potekal čez Balkan med septembrom 2015 in marcem 2016. V sodnem primeru, ki ga je sprožilo slovensko vrhovno sodišče, je generalna pravobranilka sodišča EU Eleanor Sharpston menila, da so prehajanje beguncev čez več državnih meja znotraj EU (Hrvaška, Slovenija, Avstrija…) organizirale države članice. Vožnje z vlaki in avtobusi ter spremljanja več sto tisoč beguncev čez državne meje zato ni mogoče šteti za neregularno oziroma nelegalno prehajanje meje, je Eleanor Sharpston zapisala v svojem mnenju. Posledično v teh »izjemnih« okoliščinah po njenem mnenju tudi ni mogoče uporabiti običajnega azilnega prava EU, ki določa, da bi morali begunci zaprositi za azil v prvi državi članici EU na svoji poti (v konkretnem primeru na Hrvaškem).
V Siriji čakajo žena in hčere
V sodnem primeru sta združena dva primera prosilcev za azil, eden od njiju živi v Ljubljani. Sirijski državljan Ahmed S., ki je nastanjen v azilnem domu, je v Slovenijo pripotoval po begunskem koridorju in po spletu okoliščin v Sloveniji zaprosil za azil. A Slovenija ga je hotela vrniti na Hrvaško, češ da je prispel ilegalno. Ahmed S. je, nasprotno, trdil, da so ga sem pripeljali z vlakom, v skupini beguncev, in da zato Hrvaška ne more biti odgovorna za njegov primer. Če bo sodišče v Luxembourgu sledilo mnenju pravobranilke, bo Ahmedu S. ministrstvo za notranje zadeve moralo dovoliti, da zaprosi za azil v Sloveniji. Ahmed S. na odločitev o svoji prošnji čaka že šestnajst mesecev. V tem času si je tu spletel socialno mrežo in začel delati. Upa, da bo po odobritvi prošnje lahko v Slovenijo pripeljal tudi ženo in hčere, ki so še vedno v Siriji. »Vsi moji sirski kolegi so že pred menoj dobili azil v Sloveniji,« nam je povedal po telefonu. »Težko čakam na odločitev. Žena in otroci so v Siriji. Tam je vojna. Imamo veliko težav,« je pripovedoval prizadeto. Skrbi ga tudi za sina, ki je pred vojno pobegnil v Turčijo. Če bi v Sloveniji dobil azil, bi lahko zaprosil za dovoljenje za združitev z družino.
V podobnem položaju kot Ahmed S. je bilo v Sloveniji več prosilcev za azil, a so mnogi že odšli. Po neuradnih podatkih v Sloveniji na končno odločitev sodišča v Luxembourgu, ali bodo morali na Hrvaško ali lahko ostanejo pri nas, čakajo še štirje prosilci. Veliko več, okrog petsto, pa jih je po neuradnih podatkih v Avstriji. Če sodišče mnenja pravobranilke ne bo upoštevalo (mnenje je neobvezujoče), bodo vse lahko vrnili na Hrvaško in bodo morali za azil zaprositi tam. Koliko je še takšnih primerov v drugih državah EU, ki so še bolj severno, ni znano. Vsekakor pa države, ki so sprejemale begunce, ki so potovali po balkanskem koridorju, primer Ahmeda S. podrobno spremljajo. »Od razpleta te zadeve je odvisno, kako bodo morale evropske države ravnati v prihodnje, če se spet zgodi kaj podobnega, kot je bil ta begunski val,« pravi pravnik Miha Nabergoj iz organizacije PIC, ki sodeluje pri pravnem zastopanju Ahmeda S.
Bo sodišče ravnalo politično ali humanitarno?
Strokovnjakinja za azil Neža Kogovšek Šalamon se s pravobranilko Sharpstonovo strinja. Tudi sama je v odmevnem članku že lani opozorila, da je bil koridor poseben ukrep, ki v azilnem pravu oziroma migracijskem pravu EU načeloma ni bil predviden. »Pravobranilka je sicer nakazala, da so države ljudem vstop dovolile iz humanitarnih razlogov, kot je predvideno v schengenskem zakoniku, vendar ni citirala člena zakonika, ki ga ima v mislih,« pravi Neža Kogovšek Šalamon. Po njenem mnenju je mnenje pravobranilke za prosilce za azil znak, da jih morda države ne bodo vračale po poti, po kateri so prišli. Sodišče pa se lahko odloči tudi drugače, je opozorila. »Če bo imelo sodišče namesto humanitarnih okoliščin pred očmi politične posledice, se bo morda odločilo, da je koridor vendarle pomenil neregularno prehajanje meje,« pravi naša sogovornica. V tem primeru bi se na Hrvaškem – zaradi ponovnih prehodov meje pa posledično tudi v Sloveniji – morali pripraviti na nekaj sto primerov, ki bi azilni sistem »obremenili« še s severa.
