Teden dni po uvedbi diplomatske in gospodarske osamitve Katarja pod vodstvom Savdske Arabije se diplomatska prizadevanja za reševanje krize nadaljujejo. Čeprav je kuvajtski emir, šejk Sabah Al Ahmad Al Džaber Al Sabah, minuli teden začel posredniško misijo med Riadom, Dubajem in Doho, ta za zdaj še ni obrodila sadov. Turčija in ZDA, ki so se prav tako zavzele za deeskalacijo političnega konflikta v Perzijskem zalivu, ohranjata stike s kuvajtskim emirjem. Toda o vsebini posredniške misije Al Sabaha je znanega razmeroma malo.
Okrepljena diplomacija
Katarski zunanji minister, šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Tani, je dejal, da so pripravljeni razpravljati o kakršnih koli zaprosilih, a doslej na svoja povpraševanja še niso prejeli odziva. Že ob začetku posredniške misije Al Sabaha so sicer iz Riada nedvoumno sporočili, da zahtevajo spremembo katarske zunanje politike, torej prenehanje podpore Muslimanski bratovščini, Hamasu, financiranju terorističnih skupin in spremenjeno politiko do Irana. A prav tako odločen je bil odgovor iz Dohe: spremembe politike ne bo. Ta politični patpoložaj se nadaljuje.
V teh napetih zalivskih odnosih, ko je Savdski Arabiji k prekinitvi ali zmanjšanju diplomatskih stikov uspelo nagovoriti tudi nekatere afriške države (Senegal, Mavretanijo in Džibuti), se poleg turškega predsednika Erdogana in francoskega predsednika Macrona, ki z voditelji v regiji vodita telefonsko diplomacijo, pojavljajo tudi novi zunanji posredniki, ki bi bili pripravljeni poskušati zmanjšati napetosti v regiji. Svoje usluge je denimo ponudil še maroški kralj Mohamed VI., na pogovore v Riad je pripotoval pakistanski premier Navaz Šarif, čigar država ni prekinila stikov s Katarjem. K zgladitvi spora z dialogom so ponovno pozvali iz Irana, za omilitev blokade Katarja pa se je zavzel tudi britanski zunanji minister Boris Johnson, ki je Katar sočasno pozval, naj resno preuči pomisleke o financiranju terorističnih skupin.
Rešilna omanska pristanišča
Glavnina katarskih aktivnosti je trenutno osredotočena predvsem na zmanjševanje negativnih gospodarskih posledic kopenske in pomorske blokade Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Katar je začel pomoč osnovnih dobrin prejemati iz Turčije in Irana, držav, s katerima se je v času politične krize še bolj zbližal. Iz Irana nameravajo v Katar denimo vsak dan poslati tudi do sto ton sadja in zelenjave. Da bi izboljšal svoje uvozno-izvozne poti, je Katar z Omanom, ki poleg Kuvajta prav tako ni prekinil stikov s to polotoško monarhijo, sklenil dogovor o vzpostavitvi novih ladijskih poti za tovorni ladijski promet. Tudi tako naj bi se izboljšale oskrbovalne poti za Katar, katerega oskrba je v 80 odstotkih odvisna prav od uvoza. Največji kontejnerski prevoznik na svetu Maersk, ki prej ni hotel več dostavljati blaga v Katar prek Združenih arabskih emiratov, je po sklenitvi dogovora z Omanom napovedal vnovično vzpostavitev tovornega ladijskega prometa s Katarjem.
Katarski minister za finance Ali Šarif Al Emadi je kljub težavam pri oskrbi države zagotavljal, da večjih skrbi za katarsko gospodarstvo ni, saj se nemoteno nadaljuje izvoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki je glavni vir prihodkov kraljevine. Al Emadi je za televizijsko postajo CNBC še povedal, da zaradi blokade Katarja ne bo škode utrpelo zgolj njihovo gospodarstvo, temveč bodo tudi sosednje države izgubile kakšen dolar. Kljub temu Al Emadi ni zvenel zaskrbljeno. Država ima namreč v denarju in naložbah po svetu kar 250 odstotkov vrednosti državnega proračuna. To pa bi lahko – po potrebi – tudi unovčila, je pojasnil.
