Pred tem odkritjem so za najstarejše ostanke homo sapiensa, kot se imenuje naša vrsta, veljali tisti, ki so jih našli v Etiopiji in so stari 200.000 let. Sedanje odkritje v Maroku je delo mednarodne skupine, ki jo vodi strokovnjak za evolucijo človeka Jean-Jacques Hublin z Inštituta Maxa Plancka v Leipzigu.

Homo sapiens je starejši od neandertalca

Razvoj naših prednikov bi sicer lahko začeli s človeku podobnimi opicami, ki so se pojavile pred 25 milijoni let, in nadaljevali s fosilnimi ostanki domnevnega skupnega prednika človeka in šimpanza, ki so ga nedavno našli v Čadu in ki je živel pred sedmimi milijoni let. Potem je tu znamenita Lucy, ostanki avstralopiteka, starega 3,2 milijona let, ki so jih našli v Etiopiji leta 1974, ravno ko so po radiu predvajali pesem Beatlesov Lucy in the Sky with Diamonds. Pred skoraj dvema milijonoma let pa se je začel razvoj homo erectusa (pokončnega človeka), ki so se mu počasi povečevali možgani in se je naučil prižigati ogenj. Iz Afrike se je razširil po večjem delu Azije in Evrope. Homo erectus je verjetno neposredni prednik neandertalca in homo sapiensa, ki sta se, kot naj bi dokazoval genom prvega, ločila pred 500.000 leti. Sicer iz Afrike v Evropo ni prišel le homo erectus, ampak veliko pozneje tudi neandertalec in zatem še homo sapiens. Skratka, priseljevanje iz Afrike ni nujno nekaj samo po sebi slabega. Treba je poudariti, da so vsi ljudje, torej belci, črnci, Kitajci, Indijanci in Eskimi, kljub na videz velikim rasnim razlikam potomci istih prednikov in tvorijo posebno vrsto homo sapiens, ki se na primer razlikuje od neandertalcev, pa tudi od nekaterih drugih vrst človečnjakov, ki so se prav tako razvili iz homo erectusa in so dolgo živeli sočasno z našo vrsto v Aziji in Indoneziji, a so vsi izumrli. Neandertalci, ki se v marsičem lahko primerjajo s homo sapiensi, so na primer izumrli pred 40.000 leti. Tako je ostal samo homo sapiens, ki je poselil ves planet in se razvil v več človeških ras, kot jih poznamo danes. Zanimivo je tudi, da je neandertalec, čigar najstarejši fosilni ostanek sega v čas pred 250.000 leti, doslej veljal za starejšega od homo sapiensa. Najdba v Maroku pa je to spremenila.

Adam in Eva sta živela v Maroku

Tudi odkritje in raziskovanje ostankov petih praljudi v Maroku je pravzaprav dolga zgodba. Že leta 1961 so v rudniku barita Jebel Irhoud med Marakešem in Atlantikom odkrili lobanjo, ki jo je nato prevzela univerza v Rabatu. Fosile vsaj štirih drugih posameznikov pa so odkrili v prihodnjih letih. Znanstveniki so te človečnjake sprva datirali v čas pred 40.000 leti, pozneje pa so dolgo domnevali, da so živeli pred 160.000 leti. Predvsem so ugotovili, da gre za homo sapiense. Na podlagi rezil iz kremena in drugega orodja, ki so ga našli tam, pa so kmalu začeli napačno sklepati, da gre za neandertalce.

Jean-Jacquesu Hublinu uganka tega najdišča ni dala miru od leta 1980, ko se je kot mlad paleoantropolog seznanil z njo. Leta 2004 pa je z novimi izkopavanji rekonstruiral okostja posameznikov iz Jebel Irhouda in ugotovil, da so imeli obraze modernih ljudi. Poleg tega je s tem svojim izjemnim dosežkom osvetlil 90 let staro najdbo fosilnih ostankov človečnjakove lobanje v Florisbadu v Južni Afriki, datirane v čas pred 260.000 leti. V nasprotju z dotedanjimi domnevami je Hublin sklepal, da je tudi ta človečnjak homo sapiens. Končno je prepričal svoj inštitut v Leipzigu, da je financiral izredno drage natančne raziskave, da bi datirali fosile v Jebel Irhoudu. Znanstveniki so se pri tem oprli na dejstvo, da so v tem maroškem rudniku odkrili ostanke gazele, ki so jo praljudje zaklali in skuhali. Nekatera orodja iz kremena so bila zato ožgana in s pomočjo ožganega kremena ter ob uporabi termoluminiscence so ugotovili, da gre za fosile, stare 315.000 let. Druga metoda, resonanca elektronskega spina, je to potrdila. »Ko smo dobili prve rezultate datacije, smo bili vsi iz sebe,« se spominja 64-letni Hublin, ki zdaj meni, da bi bilo treba spremeniti učbenike o nastanku človeka.

Vsa Afrika je zibelka človeštva

Ostanki gazel, nosorogov, zeber in še nekaterih drugih živali v Jebel Irhoudu kažejo, da je bila pred 300.000 leti vsa Afrika še zelena in še ni bilo Sahare. Na podlagi lobanje iz Južne Afrike in tudi 300.000 let starih kamnitih primitivnih orodij in orožij, ki so jih našli v Južni Afriki in Keniji, pa paleoantropologi sklepajo, da je homo sapiens naprej živel po vsej Afriki, v kateri bi že tedaj lahko obstajala kulturna izmenjava. Tu torej znanstvenike čaka še veliko dela, med drugim še raziskovanje prostranih območij Sahare. Tudi arheološko delo v rudniku barita Jebel Irhoud se nadaljuje in morda smo šele na začetku velikih odkritij. Žal pa je zaradi tamkajšnje vročine DNK teh prvih ljudi iz Maroka uničen.