Velikokrat igralce t. i. nove generacije opisujemo kot mlade, čeprav jih bo Dominic Thiem septembra dopolnil že 24, Nick Kyrgios jih šteje 22, najmlajši izmed najbolj obetavnih pa je Aleksander Zverev, ki je star 20 let. Oznaka je očitno povsem relativna. Rafael Nadal je namreč leta 2005 le dva dni po tem, ko je dopolnil 19 let že osvojil Pariz. To je bil sicer tudi njegov prvi nastop na Roland Garrosu, kjer je ostal neporažen do leta 2008, ko je v istem letu osvojil še turnir v Wimbledonu in olimpijsko zlato v Pekingu. Med tem je poskrbel tudi za enega najbolj navdušujočih rekordov, ko je med aprilom 2005 in majem 2007 zabeležil 81 zaporednih zmag na pesku.

97-odstotno razmerje, ko govorimo o porazih in zmagah

Zgolj poraz v četrtem krogu leta 2009 proti Robinu Söderlingu je prekinil neverjetno serijo Španca, če vzamemo v obzir samo turnir v Franciji, saj je bil med letoma 2010 in 2014 ponovno nepremagljiv. Ne le, da je v tem času turnir osvojil petkrat zapored, temveč je njegov dosežek pomenil tudi, da je v desetih letih v Parizu izgubil le enkrat. Vštevši letošnji nepojmljivi deseti naslov, je v Roland Garrosu dobil že 79 dvobojev ob le dveh porazih. Drugega je zabeležil proti Novak Đokoviću v četrtfinalu leta 2015, lani pa je turnir izpustil zaradi poškodbe.

Nadal je edini teniški igralec, ki mu je uspelo desetkrat osvojiti posamično odprto prvenstvo, s petnajstimi grand slami pa je sedaj sam na drugem mestu za Rogerjem Federerjem (sedem v Wimbledonu), ki jih je v karieri zbral 18; zadnjega letos v Avstraliji, ko je v finalu premagal ravno Španca. Kralj peska je okroglih deset zmag zbral tudi na turnirjih v Monte Carlu in Barceloni in je po tem, ko je spisal zgodovino skromno pristavil, da se leta 2005 ni nadejal takšnega scenarija: »Pravzaprav nisem verjel v tako dolgo in bogato kariero. Takrat sem si predstavljal, da bom leta 2017 lovil ribe na Mallorci,« ob tem pa dodal: »Verjemite mi, vesel sem, da mi je to uspelo.« »Če sem to lahko storil jaz, lahko to uspe tudi komu drugemu.«

Prvi finale in prvi grand slam za mlado Latvijko

Kot kralj peska je tudi letošnja peščena kraljica Jelena Ostapenko dva dni po rojstnem dnevu prvič osvojila najpomembnejši peščeni turnir, le da je pri dvajsetih ob tem dosežku leto starejša od Rafe. Za Latvijko je bil to sicer prvi veliki finale. Že z uvrstitvijo pa je postala sploh prva nepostavljena igralka, ki se je po Slovenki Mimi Jaušovec leta 1983 prebila do zadnjega kroga. Izdatni denarni nagradi za karierni prvenec pa je potrebno dodati tudi skok na elektronski lestvici WTA, kjer je Latvijka napredovala za 35 mest in je pred sezono na travi na dvanajstem mestu.

Francosko občinstvo je osvojila s pogumom, ki bi ga težko pripisali nekomu, ki se je prvič uvrstil v pariški finale. Že sicer izjemen preobrat v dvoboju s Simono Halep, ko je zaostajala z nizom in 0:3 v drugem, je še bistveno bolj navdušujoč, če vzamemo pod drobnogled celoten turnir, kjer kljub številnim težkim trenutkom ni odstopala od agresivne igre. 299 winnerjev na sedmih tekmah je izjemen statističen podatek, saj je za kaj takšnega potrebno sprejeti tudi kakšno nepotrebno napako ob neprimernem trenutku: »Rada imam ekstreme, zaradi česar najverjetneje igram tako napadalen tenis. Pogosto grem v zabaviščne parke, se peljem na vlaku smrti; ko sem bila v Aucklandu (Nova Zelandija), sem si res želela skočiti s stolpa (Sky Tower), a mi mama tega ni dovolila, saj se ji je zdelo prenevarno, ampak mislim, da bom to storila naslednje leto.«

Drznost se ji je očitno izplačala, saj je ob 54 zmagovalnih udarcih v finalu zagrešila tudi 54 neizsiljenih napak, kar pa se je izkazalo za dobro odločitev, saj celo precej bolj izkušena Halepova ni zmogla ustaviti preobrata, ki ga je s pomočjo brezkompromisnega udarjanja po žogici uprizorila 20-letnica. Teniška stroka se po njenem presenetljivem uspehu že sprašuje, kako daleč ji bo uspelo priti v Wimbledonu, Latvijka pa dodaja, »da travnata podlaga ustreza njenemu stilu«.

Tenis Rafael Nadal OP Francije Jelena Ostapenko