Morda pa bo v prihodnje vendarle drugače, saj je šest družb, ki so že gradile vetrne elektrarne v Sloveniji ali to še nameravajo, ustanovilo Gospodarsko interesno združenje (GIZ) vetrne energije. Ustanovitelji so: AAE, družba za proizvodnjo elektrike iz Maribora, Alpski vetrni park, družba za proizvodnjo vetrne energije iz Arje vasi, Amicus, podjetje za marketing iz Kranja, Vetrni parki, izgradnja in obratovanje vetrnih elektrarn iz Ljubljane, Zavod za razvoj gospodarstva iz Rogaške Slatine in Petrol.
Okvir investicijskega potenciala
Za temeljno načelo delovanja so si zadali usklajevanje in zastopanje skupnih interesov članov. Le tako namreč lahko področje vetrne energije v Sloveniji postane panoga, ki ne bo le bistveno pripomogla k uresničevanju zastavljenih ciljev Slovenije in Evropske unije, ampak bo hkrati omogočila tudi ustrezen okvir investicijskega potenciala. V skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (OVE) ima namreč Slovenija obveznost do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež obnovljivih virov v rabi bruto končne energije.
Vsaj 30-odstotni delež OVE
V predlogu usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije je tako predvideno, da bi do leta 2035 dosegli vsaj 30-odstotni delež OVE v končni rabi energije, do leta 2055 pa 100-odstotni izkoristek trajnostnega potenciala OVE v Sloveniji. Ministrstvo za infrastrukturo predvideva, da se bo delež OVE povečeval v vseh segmentih rabe energije. Vloga GIZ vetrne energije je poleg promocije in spodbujanja tega najbolj čistega načina pridobivanja električne energije v Sloveniji tudi v oblikovanju konkretnih politik in pristopov države in vseh vključenih subjektov za učinkovito uveljavitev energetskih pobud in projektov s področja izkoriščanja vetrne energije (vetrne elektrarne). Prizadevali si bodo, da energetske zaveze s področja vetrne energije v Sloveniji ne bodo ostale le kot besede na papirju, ampak se bodo v največji možni meri in najhitreje prelevile v dejanja oziroma uveljavitve – za našo skupno boljšo in čistejšo prihodnost.
Izdelane vetrne karte
V Sloveniji že imamo izdelane vetrne karte in tudi izpostavljena področja, ki imajo dovolj vetrnega potenciala za izkoriščanje vetra. Četudi se zdi, da Slovenija s svojo srednjeevropsko lego in oddaljenostjo od oceana in obširnih panonskih nižin ni prvovrstna lokacija za izkoriščanje vetra za pridobivanje elektrike, se je z natančnim pregledom in študijo klasičnih prevetrenih slovenskih regij dokazalo, da je »slovenski veter« dovolj kakovosten za enakopravno uveljavitev tehnologij za izkoriščanje vetrne energije. (ktm)
