Za nasvet strokovnjaka na zelenjavnem vrtu je strokovna komisija izbrala gospo Marijo Topolovec, ki že vso sezono skupaj s snaho Jelko pridno dela na zelenjavnem vrtu ob hiši. Strokovnjak Kluba Gaia jima je svetoval o kombiniranju rastlin, o dobrih in slabih sosedih ter tudi o kolobarju. Gospod Tone je pokazal odlično kombinacijo čebule in solate, ki lepo zapolni mesta med posameznimi čebulami, ob taki zasaditvi pa je tudi veliko manj plevela. Paradižnik se je skupaj z zelišči (peteršilj, bazilika) skril pod streho. Naravno sredstvo iz njivske preslice Bio Plantella Vital za paradižnike, ki so ga dobili v darilnem paketu, bo z redno uporabo zagotovil zmanjšanje možnosti pojava bolezni.
Vrtnine dobro rastejo
Vse vrtnine so že zdaj v bujni rasti, zato smo za dognojevanje prinesli tekoče organsko gnojilo iz morskih alg Bio Plantella Vrt, s katerim bo Tone zalival rastline vsakih deset dni. Ker je ves vrt poln zelenjave, smo se dogovorili, da organsko gnojilo Plantella Organik uporabijo za temeljno gnojenje pred začetkom jesenske zasaditve zelenjave. Veliko težavo v tem času predstavljajo uši na mladih poganjkih solat, zato jih je Jelka poškropila s sredstvom iz rastline dalmatinski bolhač Bio Plantella Flora kenyatox verde plus in jih uničila. Največjo skrb na vrtu trenutno predstavljajo težave z jagodami, saj so bili številni plodovi gnili. To je posledica vlage in toplote tik nad zemljo, saj so to idealni pogoji za razvoj glivične bolezni, ki je uničila plodove in se naglo razširila po celotnem nasadu. Svetovali smo zastirko iz slame, da preprečimo stik plodov in vlažne zemlje, ter redno škropljenje s sredstvom iz njivske preslice Bio Plantella Natur.
Zelenica in ciprese
Na Štajerskem smo obiskali zakonca Bronjo in Rudija Feldina, ki sta imela okoli svoje hiše nekaj težav z zelenico in živo mejo iz cipres. Na zelenici se je pojavilo ogromno plevelov, ki so že začeli dušiti rast trave. Eden od vzrokov je prenizka košnja. Pri visokih temperaturah trato kosimo na višino štiri centimetre, raje kakšen centimeter višje. Če je prenizka, sonce trato hitro požge in oslabi. Seveda pa jo je treba redno kositi in v vročih mesecih tudi zalivati. Svetovali smo, da prihodnjo pomlad po prvih dveh košnjah trato dobro prezračijo in posujejo kremenove peske Plantella, ki rahljajo zemljo okoli koreninskega sistema trate. Poleg kremenovih peskov smo prinesli specialno gnojilo za trato Plantella, s katero je Rudi pognojil zelenico in jo dobro zalil.
Junij je idealen mesec za zadnje gnojenje in s tem krepitev trate pred sušnimi in vročimi poletnimi meseci. Ker so se pojavila prazna mesta, smo jih dosejali s semenom Plantella Contessa, ki ima oplaščeno seme za hitro kalitev. Na živi meji iz cipres smo na posameznih mestih opazili rjavenje poganjkov, ki niso bili posledica bolezni, temveč le pomanjkanje magnezija. Tako je vnukinja Pia pomagala babici Bronji pognojiti celotno živo mejo s specialnim gnojilom za iglavce Plantella, saj to vsebuje veliko magnezija. Nato smo celotno živo mejo dobro zalili, saj so tudi iglavci občutljivi na pomanjkanje vode med vročimi poletnimi dnevi.
Kaj posaditi na vrt, da bo lepo in uporabno
Izbrani okrasni vrt lastnice Tatjane Mravlja leži ob robu travnika s površino za zasaditev, veliko približno 100 kvadratnih metrov. Zaradi odlične lege je ta prostor idealen za sajenje sadnih dreves, ki se jo lahko opravi v jesenskem ali spomladanskem času, ko so rastline v mirovanju. V skrajnem kotu smo jim svetovali češnjo, ob ograji proti travniku in sosednjim oddaljenim hišam pa nasad breztrnastih robid. V sredinskem delu, ki si ga delijo s sosednjo hišo, pa smo priporočili jablane, hruške in slive, posajene v cikcak zaporedju, da bo zasaditev bolj razgibana. Bližje hiši in samostojno pa bi zelo lepo do izraza prišla asimina.
Plastične ali lesene ograje lahko brez težav nadomesti uporabno jagodičevje višine do 1,5 metra. V ta namen bi lahko uporabili aronije in sibirske borovnice ali tudi kakšno sadiko forberija. Na vogalu ob hiši smo jim svetovali srobot ter vrtnico plezalko, ki se lahko skupaj vzpenjata do strehe.
Ob bivalni terasi so zelo lepe, dišeče in koristne gredice, zasajene z dišavnicami. Take gredice omilijo ostre linije poti, dišavnice pa odganjajo mrčes ter polepšajo videz. V take gredice na primer sadimo rožmarin, sivko, različne sorte žajblja, vmes pa tudi temno- in pisanolistni mleček.
Vanes Husić in Loreta Vlahović, strokovnjaka Kluba Gaia
