Pri nas so najpogostejše črne mravlje, ki jih najdemo v vrtovih in na travnikih. So aktivne žuželke, ki gradijo svoja gnezda v travi, ob zidovih ali pod kamenjem. Delavke gnezda stalno povečujejo in izdelajo številne galerije in celice. Njihovo kopanje okrog korenin rastlin prst suši, pogosto pa »gojijo« tudi listne uši, ki so rastlinski škodljivci, zaradi sladkih izločkov teh žuželk, s katerimi se hranijo. Pri iskanju hrane pa potujejo delavke tudi v naša stanovanja, kjer lahko občasno ustvarijo tudi gnezda.

Izvidnik v stanovanju

Ko opazimo osamljene mravlje, ki zbegano tekajo po stanovanju, moramo vedeti, da je to izvidnik, ki raziskuje nove terene. Na svoji poti pušča kemijsko sled, ki ji ostale mravlje sledijo. Zato poskrbimo, da se izvidnikov znebimo in za njimi s čistili skrbno pobrišemo sledi. Pri tem poiščemo, od kod mravlje prihajajo v stanovanje, in jim fizično zapremo pot. Zatesnimo okna, vrata in majhne špranje, skozi katere lahko vdirajo žuželke.

Če pa mravlje še vedno vdirajo v naš dom, lahko uporabimo katero od naravnih metod, ki bodo mravlje odganjale. Mleti cimet denimo mravljam prav nič ne diši. Potresemo ga na njihovih poteh ali pa na teh mestih razpršimo eterično olje cimeta. Podobno lahko uporabimo limonov sok in kis za vlaganje, ki je razredčen z vodo v razmerju 1 : 1 tudi odlično čistilo. Kislina mravlje odganja.

Eterično olje poprove mete

Proti mravljam naj bi pomagalo tudi naravno eterično olje poprove mete, ki ga nanesemo okrog vrat ali oken. Mravlje ne marajo močnega vonja tega eteričnega olja. Uporaba olja poprove mete je še posebno primerna za notranje prostore, saj olje ne vsebuje nobenih toksinov, poleg tega pa prostor še prijetno odišavi. Pomagalo naj bi tudi tekoče milo z vonjem mentola. V razmerju 1 : 1 zmešamo milo in vodo ter popršimo območje, kjer je največ mravelj. Mravlje odženemo stran tudi s kavo, ki jo potresemo na mesto, kjer mravlje vstopajo v naše domovanje.

Če jim nastavimo mešanico zdroba in sode bikarbone, to mravlje odnesejo v mravljišča. Ko to pojedo, jih napihne in poginejo. Smrten je za mravlje tudi boraks oziroma natrijev perborat (ki je lahko tudi čistilo in se ga dobi v lekarnah). V 125 ml vode stresemo 250 ml sladkorja v prahu in 1 žličko boraksa. Premešamo, da se sladkor in boraks raztopita, in ta strup ponudimo mravljam, ki ga odnesejo v mravljišče. Tako uničimo celotno gnezdo, čeprav to lahko traja nekaj tednov.

Šele nazadnje »kemija«

Če nič od naštetega ne zaleže, nam ostane le še »kemija«. Pasti s kemikalijami, iz katerih mravlje odnesejo hrano v gnezdo, so precej učinkovite, z njimi pa si zagotovimo, da pride do uničenja mravelj tudi na izjemno težko dostopnih mestih – na primer nekje ob električni ali vodovodni napeljavi, od koder hodijo mravlje v vaš dom. Poleg teh so na voljo tudi razpršila, ki delujejo zgolj »površinsko«. Mravlje, ki jih popršimo, uničijo, druge pa odvrnejo od vstopa v naš dom. Na samo gnezdo pa nimajo vpliva. (ktm)